Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029

Upravičeni stroški so v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027 stroški različnih kategorij in vrst, določenih v tej razpisni dokumentaciji, ki so neposredno povezani z izvedbo operacije in so skladni z namenom in cilji operacije. V okviru upravičenih namenov iz poglavja 3.4 besedila javnega razpisa so upravičeni stroški lahko naslednji: − gradnja; − oprema in druga opredmetena osnovna sredstva; − investicije v neopredmetena sredstva (do 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne več kot 50.000,00 EUR); − stroški informiranja in komuniciranja za potrebe obveščanja in komuniciranja z javnostmi v zvezi z operacijo (do 10 % priznanih upravičenih stroškov operacije); − stroški storitev zunanjih izvajalcev, ki predstavljajo: • stroške izdelave projektne dokumentacije, ki je neposredno povezana z operacijo in je izdelana skladno z določbami besedila javnega razpisa; • stroške izdelave investicijske dokumentacije v skladu z UEM, ki nastanejo po uvrstitvi projekta v Načrt/-e razvojnih programov občin/-e; • stroške nadzora in investicijskega inženiringa; − davek na dodano vrednost (v višini neodbitnega deleža). Stroški so upravičeni, če: − so z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije; − so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; oz. za storitve, ki so bile izvedene; 3 Pri tem se smiselno uporabljajo smernice Evropske komisije »Economic Appraisal Vademecum 2021-2027 - General Principles and Sector Applications« 4 »Neto prihodek« pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih neposredno plačajo uporabniki za blago ali storitve, ki jih zagotavlja operacija, kot so pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki za uporabo infrastrukture, prodajo ali najem zemljišč ali stavb, ali izplačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v referenčnem obdobju operacije. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 12 − so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja; − nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti; − temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in − so v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi predpisi. Neupravičeni stroški so: − nakup nepremičnin in/ali nadomestilo za stvarno služnost; − davek na dodano vrednost (v višini, do katere ima upravičenec pravico do odbitka); − davek na promet z nepremičninami; − nakup rabljene opreme, pilotnih in prototipnih naprav; − stroški vzdrževanja; − stroški geometra v povezavi z odmero in začrtanjem meja zemljišč ter stroški vpisa v zemljiško knjigo in kataster stavb in zemljišč; − stroški posredovanja, tj. nepremičninskega agenta, stroški notarja in odvetnika; − drugi stroški pravnih storitev; − stroški uporabe osnovnih sredstev; − stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom; − posredni (operativni) stroški; − dodatna dela; − stroški financiranja in drugih finančnih storitev; − upravni stroški; − svetovalne storitve; − drugi stroški, ki so neupravičeni v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027. Gradnja komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje, potrebne prestavitve vodov…) se šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna zaradi izvedbe ukrepa, vendar priznani upravičeni stroški komunalne infrastrukture ne smejo presegati 50 % priznanih upravičenih stroškov znotraj ukrepa brez upoštevanja stroškov komunalne infrastrukture. V primeru izvedbe več različnih ukrepov se priznani upravičeni stroški upoštevajo kumulativno. Stroški ureditve/gradnje parkirnih površin za motorna vozila niso upravičeni, razen izjem, ki so določene s posebnimi pogoji v poglavju 7 besedila javnega razpisa. Prav tako po tem javnem razpisu niso upravičeni stroški nakupa in postavitve parkomatov ter zapornic za parkirišča. Rešitev za upravljanje parkiranja motornih vozil je lahko upravičen strošek le kot del rešitve za celovito upravljanje trajnostne mobilnosti v mestu in pod pogojem, da je izveden vpis parkirnih mest na ozemlju občine v nacionalno parkirno platformo SIPARK. Priznani upravičeni stroški rešitve za upravljanje parkiranja motornih vozil ne presegajo omejitve priznanih upravičenih stroškov, ki veljajo za podporni ukrep digitalizacije na področju prometa (največ 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne več kot 50.000,00 EUR). Predmet operacije mora biti nabavljen od tretjih oseb pod tržnimi pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Stroški blaga, storitev ali gradenj zunanjega izvajalca so neupravičeni, če je: a) zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali b) zakoniti zastopnik upravičenca, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član: − udeležen kot zakoniti zastopnik, član organa upravljanja ali nadzora zunanjega izvajalca ali − neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 13 V skladu s 74. členom Uredbe (EU) 2021/1060 morajo upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi pri izvajanju operacij, za katere se povračajo upravičeni in dejansko nastali izdatki, voditi ločeno računovodsko evidenco ali ustrezno računovodsko kodo (t. i. stroškovno mesto) za vse transakcije v zvezi z operacijo, ne glede na nacionalna računovodska pravila. Ločenost računovodskega evidentiranja poslovnih dogodkov (prihodkov oz. prilivov in odhodkov oz. odlivov), ki se nanašajo na operacijo konzorcija, velja za vse partnerje v konzorciju. Pri poslovodečem konzorcijskem partnerju (nosilna občina) mora biti na ločenem stroškovnem mestu knjiženo tudi prenakazilo ostalim konzorcijskim partnerjem (v skladu s konzorcijsko pogodbo).

Upravičeni stroški so v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027 in v skladu z Odlokom o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za leta 2025 – 2028 stroški različnih kategorij in vrst, določenih v tej razpisni dokumentaciji, ki so neposredno povezani z izvedbo operacije in so skladni z namenom in cilji operacije. V okviru upravičenih namenov iz poglavja 3.4 besedila javnega razpisa so upravičeni stroški lahko naslednji: gradnja; oprema in druga opredmetena osnovna sredstva; investicije v neopredmetena sredstva (do 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne več kot 50.000,00 EUR); stroški informiranja in komuniciranja za potrebe obveščanja in komuniciranja z javnostmi v zvezi z operacijo (do 10 % priznanih upravičenih stroškov operacije); stroški storitev zunanjih izvajalcev, ki predstavljajo:stroške izdelave projektne dokumentacije, ki je neposredno povezana z operacijo in je izdelana skladno z določbami besedila javnega razpisa;stroške izdelave investicijske dokumentacije v skladu z UEM, ki nastanejo po uvrstitvi projekta v Načrt/-e razvojnih programov občin/-e;stroške nadzora in investicijskega inženiringa; stroške izdelave projektne dokumentacije, ki je neposredno povezana z operacijo in je izdelana skladno z določbami besedila javnega razpisa; stroške izdelave investicijske dokumentacije v skladu z UEM, ki nastanejo po uvrstitvi projekta v Načrt/-e razvojnih programov občin/-e; stroške nadzora in investicijskega inženiringa; davek na dodano vrednost (v višini neodbitnega deleža). Stroški so upravičeni, če: so z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije; so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; oz. za storitve, ki so bile izvedene; so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja; nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti; temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in so v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi predpisi. Neupravičeni stroški so: nakup nepremičnin in/ali nadomestilo za stvarno služnost; davek na dodano vrednost (v višini, do katere ima upravičenec pravico do odbitka); davek na promet z nepremičninami; nakup rabljene opreme, pilotnih in prototipnih naprav; stroški vzdrževanja; stroški geometra v povezavi z odmero in začrtanjem meja zemljišč ter stroški vpisa v zemljiško knjigo in kataster stavb in zemljišč; stroški posredovanja, tj. nepremičninskega agenta, stroški notarja in odvetnika; drugi stroški pravnih storitev; stroški uporabe osnovnih sredstev; stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom; posredni (operativni) stroški; dodatna dela; stroški financiranja in drugih finančnih storitev; upravni stroški; svetovalne storitve; drugi stroški, ki so neupravičeni v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027. Navedena opredelitev upravičenih in neupravičenih stroškov velja za vse operacije ne glede na vir sofinanciranja. Gradnja komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje, potrebne prestavitve vodov…) se šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna zaradi izvedbe ukrepa, vendar priznani upravičeni stroški komunalne infrastrukture ne smejo presegati 50 % priznanih upravičenih stroškov znotraj ukrepa brez upoštevanja stroškov komunalne infrastrukture. V primeru izvedbe več različnih ukrepov se priznani upravičeni stroški upoštevajo kumulativno. Stroški ureditve/gradnje parkirnih površin za motorna vozila niso upravičeni, razen izjem, ki so določene s posebnimi pogoji v poglavju 7 besedila javnega razpisa. Prav tako po tem javnem razpisu niso upravičeni stroški nakupa in postavitve parkomatov ter zapornic za parkirišča. Rešitev za upravljanje parkiranja motornih vozil je lahko upravičen strošek le kot del rešitve za celovito upravljanje trajnostne mobilnosti v mestu in pod pogojem, da je izveden vpis parkirnih mest na ozemlju občine v nacionalno parkirno platformo SIPARK. Priznani upravičeni stroški rešitve za upravljanje parkiranja motornih vozil ne presegajo omejitve priznanih upravičenih stroškov, ki veljajo za podporni ukrep digitalizacije na področju prometa (največ 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne več kot 50.000,00 EUR). Predmet operacije mora biti nabavljen od tretjih oseb pod tržnimi pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Stroški blaga, storitev ali gradenj zunanjega izvajalca so neupravičeni, če je: zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali zakoniti zastopnik upravičenca, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član: udeležen kot zakoniti zastopnik, član organa upravljanja ali nadzora zunanjega izvajalca ali neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca. V skladu s 74. členom Uredbe (EU) 2021/1060 morajo upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi pri izvajanju operacij, za katere se povračajo upravičeni in dejansko nastali izdatki, voditi ločeno računovodsko evidenco ali ustrezno računovodsko kodo (t. i. stroškovno mesto) za vse transakcije v zvezi z operacijo, ne glede na nacionalna računovodska pravila. Ločenost računovodskega evidentiranja poslovnih dogodkov (prihodkov oz. prilivov in odhodkov oz. odlivov), ki se nanašajo na operacijo konzorcija, velja za vse partnerje v konzorciju. Pri poslovodečem konzorcijskem partnerju (nosilna občina) mora biti na ločenem stroškovnem mestu knjiženo tudi prenakazilo ostalim konzorcijskim partnerjem (v skladu s konzorcijsko pogodbo). Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov Upravičenec je do izplačila sredstev sofinanciranja upravičen, če so upravičeni stroški oz. izdatki v okviru operacije nastali v obdobju upravičenosti stroškov in izdatkov. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov je od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2029. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov lahko prične teči od datuma potrditve dokumenta identifikacije investicijskega projekta dalje. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge na javni razpis, bo ministrstvo najkasneje pred potrditvijo zahtevka za izplačilo preverilo, ali je pri tem upoštevana veljavna zakonodaja. Skrajni datum zaključka operacije, ko morajo biti izvedena tudi izplačila dodeljenih sredstev, je 30. 9. 2029. Operacije, pri katerih so bile vse aktivnosti v celoti izvedene, pred vložitvijo vloge na javni razpis, niso upravičene do sofinanciranja. Obdobje za porabo sredstev Obdobje za porabo sredstev Sredstva iz državnega proračuna so za upravičene izdatke operacij na razpolago v obdobju od 2026 do 2029. Za izdatke, nastale v okviru obdobja upravičenosti izdatkov, za katere bodo pravilni in popolni zahtevki za izplačilo izstavljeni najkasneje do 15. oktobra tekočega koledarskega leta, bodo sredstva sofinanciranja upravičencu praviloma izplačana v istem koledarskem letu, skladno s proračunskimi zmožnostmi. Zadnji zahtevek za izplačilo mora biti izstavljen najkasneje do 30. 6. 2029.

Upravičenec je do izplačila sredstev sofinanciranja upravičen, če so upravičeni stroški oz. izdatki v okviru operacije nastali v obdobju upravičenosti stroškov in izdatkov. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov je od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2029. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov lahko prične teči od datuma potrditve dokumenta identifikacije investicijskega projekta dalje. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge na javni razpis, bo ministrstvo najkasneje pred potrditvijo zahtevka za izplačilo preverilo, ali je pri tem upoštevana veljavna zakonodaja. Skrajni datum zaključka operacije, ko morajo biti izvedena tudi izplačila dodeljenih sredstev, je 30. 9. 2029. Operacije, pri katerih so bile vse aktivnosti v celoti izvedene, pred vložitvijo vloge na javni razpis, niso upravičene do sofinanciranja.

S predmetnim javnim razpisom se glede na relevantnost zasledujejo horizontalna načela za izbor operacij, pogoji za ugotavljanje upravičenosti ter merila za ocenjevanje, kot so podani v Merilih za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki jih je potrdil Odbor za spremljanje PEKP 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Merila OzS za izbor operacij). Upravičenost operacij do podpore se dodatno ugotavlja na podlagi pogojev, opredeljenih v besedilu javnega razpisa, in skladnosti oz. zastopanosti ukrepa v Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. V okviru specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo« je načrtovan tudi ukrep »infrastruktura za trajnostno mobilnost na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 14 lokalni ravni«, ki predvideva podporo za ureditev postaj in postajališč JPP, infrastrukture za pešce in kolesarje ter infrastrukture prestopnih točk med različnimi oblikami mobilnosti. S predmetom javnega razpisa so ob upoštevanju veljavne področne zakonodaje glede na relevantnost smiselno zastopana tudi naslednja merila za ocenjevanje v okviru specifičnega cilja RSO 3.2, kot izhajajo iz Meril OzS za izbor operacij: − projekt izkazuje ekonomsko upravičenost skladno s kazalniki ekonomske analize stroškov in koristi skladno s smernicami DG REGIO za analizo stroškov in koristi naložbenih projektov in DG REGIO CBA Economic Appraisal Vademecum; − projekt prispeva k podpori javnemu potniškemu prometu in uporabi novih tehnologij, − prispevek k spremembi potovalnih navad na lokalni ravni (npr. z znižanjem deleža potovanj in/ali opravljenih potniških kilometrov z osebnimi motornimi vozili), − podpiranje uvedbe in uporabe novih tehnologij v lokalnih prometnih sistemih (zlasti za spodbujanje brezemisijske mobilnosti za okolju prijazen lokalni promet ter za vzpostavitev sistemov optimizacije prometa in podporo večmodalnim potem s trajnostnimi oblikami mobilnosti na lokalni ravni), − prispevek k družbeni spremembi ter k dvigu družbene ozaveščenosti (npr. s povečanjem števila uporabnikov javnega potniškega prometa oz. uporabnikov namenske kolesarske infrastrukture), − prispevek k izboljšani regionalni dostopnosti, ki se prednostno zagotavlja s trajnostnimi oblikami mobilnosti. Na podlagi navedenega so v predmetnem javnem razpisu oblikovani pogoji za ugotavljanje upravičenosti in merila za ocenjevanje prispelih vlog, ki zagotavljajo skladnost z Merili OzS za izbor operacij. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale v nadaljevanju navedenih pogojev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene. V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, zahtev ali navedb v vlogi, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje upravičenosti se bo preverjalo ob vložitvi vloge na javni razpis in pred izdajo sklepa o izboru. V kolikor se bo ugotovilo, da niso izpolnjeni vsi pogoji, sklep o izboru ne bo izdan. V primeru, da se bo neizpolnjevanje pogojev ugotovilo med izvedbo operacije po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe in zahtevalo vračilo vseh izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.

V nadaljevanju so predstavljeni splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti prispelih vlog na javni razpis: Tabela 1: Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti in zahtevana dokazila Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti Opis splošnega pogoja za ugotavljanje upravičenosti Zahtevana dokazila Skladnost operacije z namenom in predmetom javnega razpisa Operacija mora biti skladna z namenom in predmetom javnega razpisa, določili besedila javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter evropsko in slovensko zakonodajo. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih Popolnost vloge z zahtevami javnega razpisa Vloga za dodelitev sredstev sofinanciranja mora biti predložena v skladu z določili javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, ki natančno določa vsebino vloge in izhodišča za pripravo vloge. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 15 Vsi obrazci iz razpisne dokumentacije in druga zahtevana dokumentacija v skladu z zahtevami javnega razpisa Začetek in zaključek izvedbe operacije Aktivnosti na operaciji se lahko začnejo pred izdajo sklepa o izboru, vendar ne pred 1. 1. 2023. Iz vloge mora izhajati, da se izvedba vseh aktivnosti na operaciji, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev sofinanciranja, ne zaključi pred oddajo vloge na javni razpis. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih Skladnost ukrepa/ukrepov s celostno prometno strategijo Ukrep oz. ukrepi, ki so predmet operacije, s katero občina ali konzorcij občin kandidira na javni razpis, morajo biti načrtovani v potrjeni/sprejeti lokalni ali regionalni celostni prometni strategiji, in sicer: a) v CPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali b) v primeru konzorcija občin – v RCPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali c) v OCPS, izdelani in sprejeti v skladu z ZCPN. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR Izsek iz potrjene/sprejete lokalne ali regionalne celostne prometne strategije, na katerem je/so označen/-i ukrep/-i, ki je/so predmet operacije Zaprta finančna konstrukcija Operacija, ki je predmet vloge, mora imeti zaprto finančno konstrukcijo (po tekočih cenah) oz. ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene ostale vire za izvedbo vseh aktivnosti operacije. Vlagatelj mora priložiti izjavo zakonitega zastopnika vlagatelja, da bo najkasneje do prvega zahtevka za izplačilo uskladil naziv in vire financiranja projekta v Načrtu razvojnih programov z nazivom in viri financiranja v obrazcih vloge. Vlagatelj mora z izsekom iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) dokazati in označiti (podčrtano ali obarvano besedilo), na katerih proračunskih postavkah in v kakšni višini so zagotovljeni finančni viri za izvedbo operacije. V primeru konzorcija občin se zgornja dokazila priložijo za vsako sodelujočo občino. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 3: Izjava o uskladitvi Načrta razvojnih programov Ustrezno označen izsek iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) Prikaz zaprte finančne konstrukcije v investicijski dokumentaciji (po tekočih cenah z DDV) Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oz. pravice graditi Vlagatelj mora za operacijo ne glede na zahtevnost posega izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži seznam vseh zadevnih nepremičnin s parcelnimi številkami in katastrskimi občinami ter pri tem navede njihovo pravno-premoženjsko stanje na dan oddaje vloge. Seznamu priloži ustrezna dokazila (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna Obrazec 5: Seznam zadevnih nepremičnin z dokazili o lastništvu oz. pravici graditi Ustrezna dokazila, ki izkazujejo lastništvo oz. pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 16 ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije ipd.). V kolikor vlagatelj ni edini lastnik nepremičnine, na kateri se bo izvedla operacija, ki je predmet vloge, mora priložiti tudi soglasja solastnikov, veljavna še najmanj 5 let po zaključku operacije, ali z drugim ustreznim dokumentom/dokazilom izkazati pravico graditi na nepremičnini v solastnini. V primeru konzorcija mora vsaka sodelujoča občina za svoj del operacije izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži dokazila v skladu s predmetnim pogojem. operacije, ustrezno soglasje solastnikov ipd.). Projektna dokumentacija Vlagatelj mora izkazati, da je za ukrepe, ki so predmet operacije, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev, izdelana projektna dokumentacija na ravni projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z gradbeno zakonodajo. V projektantskem popisu del s predračunsko oceno stroškov mora biti izvedena delitev stroškov na upravičene in neupravičene skladno z določili besedila tega javnega razpisa. V primeru, ko predmet operacije predstavlja več ukrepov, mora biti delitev stroškov na upravičene in neupravičene izvedena za vsak posamezen ukrep in kumulativno za vse ukrepe, ki so predmet operacije, skupaj. Izdelana ter potrjena (s podpisom in žigom vodje projektiranja (IZS ali ZAPS žig)) projektna dokumentacija na ravni PZI v skladu z gradbeno zakonodajo Gradbeno dovoljenje V kolikor je za izvedbo ukrepa, ki je predmet operacije, potrebno gradbeno dovoljenje, se k vlogi priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje, opremljeno z žigom pravnomočnosti. V primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, se priloži izjava s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pravnomočno gradbeno dovoljenje ali izjava, podpisana s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno Pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora Za ukrep/-e, ki je/so predmet operacije, morajo biti skladno z relevantno zakonodajo pridobljena vsa soglasja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora. Izjava vodje projektiranja po GZ-1 s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljena Vsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 17 Investicijska dokumentacija Vlagatelj mora izkazati, da je za operacijo, ki je predmet vloge, izdelana in s strani zakonitega zastopnika vlagatelja potrjena ustrezna, z UEM predpisana investicijska dokumentacija. Iz investicijske dokumentacije mora biti nedvoumno razvidna razčlenitev stroškov operacije na upravičene in neupravičene stroške, finančni in terminski načrt z razdelanimi aktivnostmi za izvedbo operacije, finančna in ekonomska analiza stroškov in koristi5 ter zaprta finančna konstrukcija. Predpisana investicijska dokumentacija za operacijo (DIIP, PIZ, IP) v skladu z UEM Sklep/sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije Urejeno razmerje med sodelujočimi občinami v konzorciju (v kolikor relevantno) V primeru skupne izvedbe operacije s strani konzorcija občin mora biti k vlogi priložena s strani vseh konzorcijskih partnerjev podpisana in žigosana konzorcijska pogodba ali drug pravni akt o skupni izvedbi operacije. Pravni akt o skupni izvedbi operacije mora vsebovati najmanj naslednje določbe: pooblastilo nosilni občini – nosilki operacije za podpis pogodbe o sofinanciranju operacije z ministrstvom in oddajanje vlog za izplačilo na ravni konzorcija, opis dela operacije oziroma aktivnosti, ki jih bo posamezna občina izvedla, okvirni terminski in finančni načrt operacije ter veljavnost pravnega akta. Iz pravnega akta o skupni izvedbi operacije morajo biti razvidni tudi deleži in zneski sofinanciranja, po posameznem konzorcijskem partnerju, celotna načrtovana vrednost operacije, neomejena solidarna odgovornost vseh občin v konzorciju ter navedba odgovornih oseb vseh občin v konzorciju, ki so solidarno odgovorne za izvedbo predmetne operacije. Spremembe konzorcijskih partnerjev, navedenih v izjavi (Obrazec 7: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije) in pravnem aktu o skupni izvedbi operacije, po oddaji vloge ni dopustno oz. se v tem primeru upošteva, kot da je vlagatelj vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja za predmetno operacijo umaknil. Obrazec 8: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije Pravni akt o skupni izvedbi operacije (podpisana konzorcijska pogodba oz. podpisan sporazum), iz katerega bo razvidno dogovorjeno sodelovanje občin 5 Skladno z navodili organa upravljanja se ne glede na vir sofinanciranja v obdobju 2021–2027 kot splošna diskontna stopnja uporablja 4 % (tako pri finančni kot pri ekonomski analizi). V kolikor je v investicijski dokumentaciji uporabljena 3 ali 5-odstotna splošna diskontna stopnja, se ta dopolni s prilogo, v kateri se izdelajo primerjalni izračuni v okviru analize občutljivosti, ki prikažejo vpliv uporabe drugačne diskontne stopnje na glavne finančne in ekonomske parametre. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 18

Izpolnjevanje vsakega pogoja mora biti izkazano ob oddaji vloge iz investicijske dokumentacije in predložene projektne dokumentacije. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidna ustrezna projektna rešitev (v grafični in tekstualni obliki), v investicijski dokumentaciji pa podana utemeljitev izpolnjevanja vseh pogojev javnega razpisa (vključno z referenco na dokument, poglavje in stran, ki dokazuje izpolnjevanje posameznega pogoja). 7.1 Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa »celovita preureditev ulic in cest« Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Oblikovanje ulice kot javnega prostora Pri oblikovanju morajo biti upoštevani principi in temeljne vrednote pobude Novi evropski Bauhaus, in sicer skozi elemente, kot npr. urbana oprema, ozelenitve/zasaditve, vodni elementi, urbanistično-oblikovalski elementi, vključno z razločevalnim tlakovanjem, univerzalno oblikovanje, denivelacije površin itd. Najmanj 10 % površin za motorni promet ne sme biti izvedeno v asfaltni izvedbi (npr. tlakovanje prehodov za pešce, križišč, priključkov stranskih cest, uvozov…). Izboljševanje pogojev za pešce in kolesarje ter JPP Pogoji za pešce in kolesarje ter JPP morajo biti izboljšani glede na predhodno stanje s prikazom vzpostavitve oz. povečanja površin za pešce in kolesarje ter JPP in ohranjanjem ali povečanjem števila dreves na območju ureditve. Pešcem in kolesarjem se poti ne smejo podaljšati, udobje se mora izboljšati (širine, nakloni, ovire…). Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje) V primeru ločenih površin za pešce in/ali kolesarje morajo biti te načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Omejitev hitrosti Obvezna je uvedba omejitve hitrosti na največ 30 km/h za naslednje ukrepe: a) rekonstrukcija dvopasovne dvosmerne ceste z zoženjem širine vozišča na minimum; b) rekonstrukcija dvosmerne ceste v enosmerno, enopasovno; c) rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. Umirjanje prometa Pri projektiranju je treba vključiti ukrepe umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih, ki zagotavljajo projektno hitrost iz pogoja Omejitev hitrosti. Parkiranje Obvezna je ukinitev vseh parkirišč za motorna vozila na/ob ulici, razen parkirišč za: - vozila invalidnih oseb (znak 5352); - vozila za dostavo (znak 5355); - vozila v souporabi (znak 5351-2); - vozila z malimi otroki (znak 5353); - taksi vozila (znak 5351). Izjemoma je dovoljena vzpostavitev parkirnih površin za ustavljanje, dostavo in kratkotrajno parkiranje, in sicer za naslednja ukrepa: a) uvedba skupnega prometnega prostora (angl. shared space); b) rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. Skupna površina vseh vrst vzpostavljenih parkirnih površin ne sme presegati 5 % površin, ki so predmet urejanja. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 19 Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Pogoj ne velja za podukrep kolesarske ulice/ceste, kjer je vzpostavljen enosmerni promet za motorni promet in parkiranje avtomobilov le na eni strani ulice hkrati.

Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Zagotovljena zveznost kolesarske ulice/ceste Kolesarska ulica/cesta med seboj povezuje obstoječe kolesarske povezave, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Kolesarske povezave. Zagotovljene ločene površine za pešce Projekt predvideva ločene površine za pešce ob kolesarski ulici/cesti, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce. Omejitev tranzita motornega prometa Zagotovljena je omejitev tranzita motornega prometa s fizičnimi ovirami oz. s spremenjenim prometnim režimom za motorni promet ipd. Minimalna širina povezave Minimalna širina povezave kolesarske ulice/ceste mora biti 3,5 m. Varnostni odmik, vključno z odmiki ob parkirnih mestih za osebne avtomobile, in površine za pešce se ne vštevajo v minimalno širino.

Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Omejitev hitrosti Hitrost motornih vozil mora biti omejena na največ 20 km/h, v primeru ulice, po kateri poteka tudi linija JPP pa 30 km/h, pri čemer mora ureditev tudi fizično onemogočati hitrejšo vožnjo. Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. Prometna signalizacija Na začetku območja mora biti jasno označeno, da gre za skupni prometni prostor v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji (znak 2445 oz. 2445-1). Lokacija Skupni prometni prostor se uvaja na območju, kjer je prej potekal motorni promet, tako da se razmere za pešce izboljšujejo. Parkiranje Površine za mirujoči promet ali ustavljanje so jasno označene in ne presegajo 5 % celotne površine, ali pa jih na javnih površinah v okviru ureditve skupnega prometnega prostora sploh ni. V okviru 5 % površin so dopustna le parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje, vozila za invalidne osebe in vozila z malimi otroki, taksi, dostavna vozila in vozila v souporabi. 7.2 Posebni pogoji za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Oprema avtobusne postaje Avtobusna postaja ima poleg zahtev Pravilnika o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj6 predvideno zaprto čakalnico za najmanj 15 oseb. Postaje morajo biti prilagojene invalidom skladno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI)7. Dostop do avtobusne postaje/postajališča Do avtobusne postaje oz. postajališča je zagotovljena varna peš in, kjer relevantno, kolesarska povezava, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce oz. Kolesarske povezave. 6 Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj (Uradni list RS, št. 86/04 in 131/06 – ZPCP-2) 7 Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23) Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 20 Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Cesta, ob oz. preko katere do avtobusne postaje dostopajo potniki, mora imeti v oddaljenosti 100 m od robov območja avtobusne postaje omejitev 30 km/h. Avtobusno postajališče na vozišču Predmet sofinanciranja so le avtobusna postajališča na vozišču, kot izhaja iz 2. odstavka 45. člena ZCes-28. Oprema avtobusnega postajališča Avtobusno postajališče mora imeti predvideno: - nadstrešnico s sedišči za vsaj 3 osebe in osvetlitvijo; - koš za smeti; - talne oznake za slepe in slabovidne v skladu z 10. členom Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov9; - vozni red. Prehodnost ceste do avtobusne postaje/postajališča Avtobusna postaja oz. postajališče mora imeti urejen prehod za pešce (in kjer relevantno tudi za kolesarje) preko ceste v neposredni bližini postaje oz. postajališča (oddaljenost največ 50 m). V kolikor je PLDP preko 10.000 vozil, mora biti zagotovljen semaforiziran prehod, kjer je čakalna doba na zeleno luč za pešce v primeru poziva s semaforsko tipko največ 15 sekund oz. največ 59 sekund med avtomatskimi zelenimi intervali za pešce. Prehod mora biti ustrezno urejen tudi za osebe z omejeno mobilnostjo (znižani robniki, taktilne oznake).

Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Kakovost in smiselnost povezave Povezava za pešce mora biti udobna, varna in smiselna, pri čemer je oblikovana v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo. Minimalna širina Sofinancirani bodo le pločniki in ostale peš povezave, ki bodo dosegale standard za hojo vštric skladno z nacionalnimi smernicami (minimalna širina 1,6 m*). Zoženja zaradi obstoječih objektov ali prometne signalizacije so dopustna lokalno, na manj kot 10 % dolžine pločnika, dolžina posamezne zožitve pa ne sme presegati 50 m. Lokalne zožitve so dopustne le ob hkratnem upoštevanju minimalnih standardov** tudi za širino voznih pasov za motorna vozila. Lokalne zožitve ob 4- ali večpasovni cesti niso dopustne (razen v primeru rumenih pasov). Prav tako lokalne zožitve niso dopustne, kjer so v profilu ceste površine za parkiranje. * Izjema so projekti, za katere je projektiranje zaključeno, vsa potrebna dovoljenja in soglasja pa pridobljena do 1. 1. 2023 - v teh primerih velja kot pogoj minimalna širina 1,5 m. ** Skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. Univerzalno oblikovanje Vse površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da omogočajo varno in neovirano samostojno gibanje oseb na invalidskih vozičkih ter drugih oseb z oviranostmi. Vsi prehodi preko cestišča morajo biti nivojski (dvignjen prehod za pešce) ali imeti klančino z naklonom največ 1:12 (8,3 %), minimalne širine 1,2 m. Enako velja za druge spremembe nivoja. Kjer se zaradi klančine zožuje profil pločnika, je treba upoštevati pogoje za lokalne zožitve pri pogoju Minimalna širina. Prehodi morajo biti opremljeni s taktilnimi oznakami, skladnimi s priročnikom »Z belo palico po mestu«. Prehodnost cest Razdalja med prehodi za pešce ne sme biti več kot 200 m, razen, kjer to zaradi rabe prostora ni smiselno (npr. kmetijska zemljišča, večja industrijska območja brez vhodov na eni strani ceste…). V primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici z omejitvijo hitrosti 30 km/h ali manj, pogoj ne velja. 8 Zakon o cestah (ZCes-2) (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) 9 Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18 in 199/21 – GZ-1) Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 21 Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje) Površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Obojestranska povezava in dostop do infrastrukture Pločnika morata biti urejena na obeh straneh ceste, razen, kjer na eni strani ceste ni ne izhodišč ne ciljev poti, ali v primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici oz. cesti. Do površin za pešce mora imeti dostop vsak vhod v objekt. V primeru gradnje oz. rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za pešce.

Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Izdelan koncept kolesarske povezave in dostop do infrastrukture Operacija predstavlja celovito kolesarsko povezavo. Celovita povezava je lahko izvedena v več etapah, pri čemer lahko ukrep, ki je predmet vloge, predstavlja eno ali več etap. Vlagatelj mora izkazati, da celovita povezava povezuje izhodišče in cilj poti vsakodnevnih kolesarjev znotraj mesta skladno s smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. K vlogi mora vlagatelj priložiti kartografski prikaz celovite kolesarske povezave s predvidenimi vrstami kolesarske infrastrukture ter roki realizacije. V primeru gradnje oz. rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za kolesarje. Neposrednost kolesarske povezave Dolžina povezave predstavlja kolesarsko traso, ki ni 20 % daljša od optimalne dolžine in daljša trasa nima večjega števila križanj od trase z optimalno dolžino. Udobnost kolesarske povezave (križanja) Na križanjih povezave z neprednostnimi cestami je predvideno nivojsko vodenje kolesarja (dvignjeni plato) oz. so klančine z vzdolžnimi nakloni pod 1:20 (5 %) ali v primeru kolesarskega pasu neposredno vodenje preko križišča. Pot kolesarja se pri križanju z neprednostnimi cestami ne sme lomiti ali podaljševati. Udobnost kolesarske povezave (uvozi) Kolesarska povezava se ne dviga in spušča na posameznih uvozih (»rodeo efekt«). Uvozi morajo biti tehnično rešeni v okviru varovalnega pasu – brez poseganja v uporabno širino kolesarske povezave. Odmiki ovir od površin za kolesarje (ali pešce) Površine za kolesarje morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih kolesarja (ali pešca) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Najmanjši dopustni polmeri krožnih lokov v križiščih Kolesarske površine morajo biti načrtovane tako, da je na prednostnih smereh v križiščih in krožiščih polmer krožnega loka kolesarske površine Rmin najmanj 10,00 m. Števec kolesarjev Vzpostavljena kolesarska povezava, ki bo po konceptu kolesarske povezave daljša od 1 km, mora predvidevati štetje števila kolesarjev pred pričetkom izvedbe operacije (najmanj 7 zaporednih dni – 1 teden, v spomladanskem ali jesenskem času) in po zaključku operacije. Širina kolesarskih površin Kolesarske površine morajo biti projektirane na normalne širine za posamezno vrsto kolesarske površine po Pravilniku o kolesarskih površinah ali širše. Kolesarske površine, ožje od normalnih širin, kot so navedene v Pravilniku o kolesarskih površinah, niso predmet sofinanciranja*. V kolikor se ob kolesarskih površinah gradi infrastruktura za pešce, mora le-ta izpolnjevati standard za hojo vštric v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 22 Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti (minimalna širina 1,6 m). Zaradi gradnje kolesarske infrastrukture ni dopustno ožiti obstoječe infrastrukture za hojo na širino, ki je manjša od 1,6 m. Odstopanje od normalnih širin za površine za kolesarje ter gradnja skupne površine za mešan promet pešcev in kolesarjev je izjemoma upravičena, če zaradi prostorskih omejitev** ali vzpostavitve drevoreda ob povezavi ni mogoče zagotoviti ločenih površin po zgoraj navedenih pogojih, vendar le ob upoštevanju normalnih širin voznih pasov*** za motorni promet (vključno z nižanjem dovoljene hitrosti, če je to relevantno) in da v profilu ceste ni površin za parkiranje. *Izjema so projekti, kjer povezave ne potekajo ob obstoječi oz. novi cesti za motorni promet ter za katere je projektiranje zaključeno in vsa potrebna dovoljenja in soglasja pridobljena do 1. 1. 2023. **Za prostorsko omejitev se štejejo grajene in naravne ovire iz 7. odstavka 11. člena Pravilnika o kolesarskih površinah in starejša drevesa večjega pomena ter projektni pogoji mnenjedajalcev, zaradi katerih se s tehničnimi rešitvami ne da zagotoviti primernih širin za ločevanje površin za vse prometne načine. *** Normalne širine voznih pasov skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest.

Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Skladnost s smernicami Parkirišče je tehnično načrtovano skladno s Smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. Mikrolokacija in normativi števila parkirnih mest za kolesa morajo upoštevati usmeritve predmetnih smernic. Zagotavljanje polnjenja e- koles in parkiranja tovornih koles Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev več kot 10 parkirnih mest, morajo za vsaj 30 % parkirnih mest omogočati brezplačno polnjenje električnih koles. Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev 20 ali več parkirnih mest, morajo zagotoviti najmanj 10 % parkirnih mest za parkiranje večjih koles (tovorna kolesa, kolesa za invalide, tricikel, kolesa s kolesarsko prikolico, ipd.). Zagotovljen dostop do parkirišča za kolesarje Novo parkirišče ima/bo imelo zagotovljen varen dostop s kolesom. Varen dostop predstavlja zagotovljena varna infrastruktura za kolesarja do mikrolokacije parkirišča. Oddaljenost parkirišča za kolesarje od cilja poti Oddaljenost parkirišča od najpogostejšega cilja poti v bližini parkirišča ne presega 80 m in hkrati ni večja od razdalje do najbližjega parkirišča za osebna vozila, razen za vozila invalidnih oseb (znak 5352). Vlagatelj v vlogi definira cilj poti, za katerega gradi javna parkirna mesta za kolesa. Dostopnost Parkirišče za kolesa bo javno in pod enakimi pogoji dostopno vsem uporabnikom. 7.4.3 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles« Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Lokacija Vsak novo postavljen terminal mora biti umeščen ob že obstoječi kakovostni kolesarski povezavi ali povezavi, načrtovani v sklopu operacije. Minimalno število koles na postajo Vsaka postaja mora imeti vsaj 6 priklopnih mest. Delovanje sistema celo leto Vsaj 70 % koles bo v sistemu na voljo na izposojo celo leto, tudi preko zime. V primeru, da sistem vključuje tudi električna kolesa, mora biti vsaj 50 % električnih koles v sistemu na voljo na izposojo celo leto. Ažurne informacije o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji Sistem bo omogočal spremljanje aktualnih (v realnem času) informacij o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji na spletnem portalu ali aplikaciji za mobilne telefone. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 23

7.1 Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa »celovita preureditev ulic in cest« 18

7.2 Posebni pogoji za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« 20

7.4.3 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles« 23

S predmetnim javnim razpisom se glede na relevantnost zasledujejo horizontalna načela za izbor operacij, pogoji za ugotavljanje upravičenosti ter merila za ocenjevanje, kot so podani v Merilih za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki jih je potrdil Odbor za spremljanje PEKP 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Merila OzS za izbor operacij). Upravičenost operacij do podpore se dodatno ugotavlja na podlagi pogojev, opredeljenih v besedilu javnega razpisa, in skladnosti oz. zastopanosti ukrepa v Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. V okviru specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo« je načrtovan tudi ukrep »infrastruktura za trajnostno mobilnost na lokalni ravni«, ki predvideva podporo za ureditev postaj in postajališč JPP, infrastrukture za pešce in kolesarje ter infrastrukture prestopnih točk med različnimi oblikami mobilnosti. S predmetom javnega razpisa so ob upoštevanju veljavne področne zakonodaje glede na relevantnost smiselno zastopana tudi naslednja merila za ocenjevanje v okviru specifičnega cilja RSO 3.2, kot izhajajo iz Meril OzS za izbor operacij: projekt izkazuje ekonomsko upravičenost skladno s kazalniki ekonomske analize stroškov in koristi skladno s smernicami DG REGIO za analizo stroškov in koristi naložbenih projektov in DG REGIO CBA Economic Appraisal Vademecum; projekt prispeva k podpori javnemu potniškemu prometu in uporabi novih tehnologij, prispevek k spremembi potovalnih navad na lokalni ravni (npr. z znižanjem deleža potovanj in/ali opravljenih potniških kilometrov z osebnimi motornimi vozili), podpiranje uvedbe in uporabe novih tehnologij v lokalnih prometnih sistemih (zlasti za spodbujanje brezemisijske mobilnosti za okolju prijazen lokalni promet ter za vzpostavitev sistemov optimizacije prometa in podporo večmodalnim potem s trajnostnimi oblikami mobilnosti na lokalni ravni), prispevek k družbeni spremembi ter k dvigu družbene ozaveščenosti (npr. s povečanjem števila uporabnikov javnega potniškega prometa oz. uporabnikov namenske kolesarske infrastrukture), prispevek k izboljšani regionalni dostopnosti, ki se prednostno zagotavlja s trajnostnimi oblikami mobilnosti. Na podlagi navedenega so v predmetnem javnem razpisu oblikovani pogoji za ugotavljanje upravičenosti in merila za ocenjevanje prispelih vlog, ki zagotavljajo skladnost z Merili OzS za izbor operacij. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale v nadaljevanju navedenih pogojev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene. V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, zahtev ali navedb v vlogi, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje upravičenosti se bo preverjalo ob vložitvi vloge na javni razpis in pred izdajo sklepa o izboru. V kolikor se bo ugotovilo, da niso izpolnjeni vsi pogoji, sklep o izboru ne bo izdan. V primeru, da se bo neizpolnjevanje pogojev ugotovilo med izvedbo operacije po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe in zahtevalo vračilo vseh izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi. Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti V nadaljevanju so predstavljeni splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti prispelih vlog na javni razpis: Tabela 1: Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti in zahtevana dokazila Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenostiOpis splošnega pogoja za ugotavljanje upravičenostiZahtevana dokazila Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti Opis splošnega pogoja za ugotavljanje upravičenosti Zahtevana dokazila Skladnost operacije z namenom in predmetom javnega razpisaOperacija mora biti skladna z namenom in predmetom javnega razpisa, določili besedila javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter evropsko in slovensko zakonodajo.Elektronska vloga v aplikaciji e-JRinIzjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisaObrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih Skladnost operacije z namenom in predmetom javnega razpisa Operacija mora biti skladna z namenom in predmetom javnega razpisa, določili besedila javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter evropsko in slovensko zakonodajo. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih Popolnost vloge z zahtevami javnega razpisaVloga za dodelitev sredstev sofinanciranja mora biti predložena v skladu z določili javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, ki natančno določa vsebino vloge in izhodišča za pripravo vloge.Elektronska vloga v aplikaciji e-JR inIzjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisaVsi obrazci iz razpisne dokumentacije in druga zahtevana dokumentacija v skladu z zahtevami javnega razpisa Popolnost vloge z zahtevami javnega razpisa Vloga za dodelitev sredstev sofinanciranja mora biti predložena v skladu z določili javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, ki natančno določa vsebino vloge in izhodišča za pripravo vloge. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Vsi obrazci iz razpisne dokumentacije in druga zahtevana dokumentacija v skladu z zahtevami javnega razpisa Začetek in zaključek izvedbe operacijeAktivnosti na operaciji se lahko začnejo pred izdajo sklepa o izboru, vendar ne pred 1. 1. 2023.Iz vloge mora izhajati, da se izvedba vseh aktivnosti na operaciji, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev sofinanciranja, ne zaključi pred oddajo vloge na javni razpis.Elektronska vloga v aplikaciji e-JRinIzjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisaObrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih Začetek in zaključek izvedbe operacije Aktivnosti na operaciji se lahko začnejo pred izdajo sklepa o izboru, vendar ne pred 1. 1. 2023. Iz vloge mora izhajati, da se izvedba vseh aktivnosti na operaciji, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev sofinanciranja, ne zaključi pred oddajo vloge na javni razpis. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih Skladnost ukrepa/ukrepov s celostno prometno strategijo Ukrep oz. ukrepi, ki so predmet operacije, s katero občina ali konzorcij občin kandidira na javni razpis, morajo biti načrtovani v potrjeni/sprejeti lokalni ali regionalni celostni prometni strategiji, in sicer:v CPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali v primeru konzorcija občin – v RCPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali v OCPS, izdelani in sprejeti v skladu z ZCPN.Elektronska vloga v aplikaciji e-JRIzsek iz potrjene/sprejete lokalne ali regionalne celostne prometne strategije, na katerem je/so označen/-i ukrep/-i, ki je/so predmet operacije Skladnost ukrepa/ukrepov s celostno prometno strategijo Ukrep oz. ukrepi, ki so predmet operacije, s katero občina ali konzorcij občin kandidira na javni razpis, morajo biti načrtovani v potrjeni/sprejeti lokalni ali regionalni celostni prometni strategiji, in sicer: v CPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali v primeru konzorcija občin – v RCPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali v OCPS, izdelani in sprejeti v skladu z ZCPN. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR Izsek iz potrjene/sprejete lokalne ali regionalne celostne prometne strategije, na katerem je/so označen/-i ukrep/-i, ki je/so predmet operacije Zaprta finančna konstrukcijaOperacija, ki je predmet vloge, mora imeti zaprto finančno konstrukcijo (po tekočih cenah) oz. ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene ostale vire za izvedbo vseh aktivnosti operacije.Vlagatelj mora priložiti izjavo zakonitega zastopnika vlagatelja, da bo najkasneje do prvega zahtevka za izplačilo uskladil naziv in vire financiranja projekta v Načrtu razvojnih programov z nazivom in viri financiranja v obrazcih vloge. Vlagatelj mora z izsekom iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) dokazati in označiti (podčrtano ali obarvano besedilo), na katerih proračunskih postavkah in v kakšni višini so zagotovljeni finančni viri za izvedbo operacije. V primeru konzorcija občin se zgornja dokazila priložijo za vsako sodelujočo občino.Elektronska vloga v aplikaciji e-JRinIzjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisaObrazec 3: Izjava o uskladitvi Načrta razvojnih programovUstrezno označen izsek iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok)Prikaz zaprte finančne konstrukcije v investicijski dokumentaciji (po tekočih cenah z DDV) Zaprta finančna konstrukcija Operacija, ki je predmet vloge, mora imeti zaprto finančno konstrukcijo (po tekočih cenah) oz. ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene ostale vire za izvedbo vseh aktivnosti operacije. Vlagatelj mora priložiti izjavo zakonitega zastopnika vlagatelja, da bo najkasneje do prvega zahtevka za izplačilo uskladil naziv in vire financiranja projekta v Načrtu razvojnih programov z nazivom in viri financiranja v obrazcih vloge. Vlagatelj mora z izsekom iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) dokazati in označiti (podčrtano ali obarvano besedilo), na katerih proračunskih postavkah in v kakšni višini so zagotovljeni finančni viri za izvedbo operacije. V primeru konzorcija občin se zgornja dokazila priložijo za vsako sodelujočo občino. Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 3: Izjava o uskladitvi Načrta razvojnih programov Ustrezno označen izsek iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) Prikaz zaprte finančne konstrukcije v investicijski dokumentaciji (po tekočih cenah z DDV) Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oz. pravice graditiVlagatelj mora za operacijo ne glede na zahtevnost posega izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži seznam vseh zadevnih nepremičnin s parcelnimi številkami in katastrskimi občinami ter pri tem navede njihovo pravno-premoženjsko stanje na dan oddaje vloge. Seznamu priloži ustrezna dokazila (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije ipd.).V kolikor vlagatelj ni edini lastnik nepremičnine, na kateri se bo izvedla operacija, ki je predmet vloge, mora priložiti tudi soglasja solastnikov, veljavna še najmanj 5 let po zaključku operacije, ali z drugim ustreznim dokumentom/dokazilom izkazati pravico graditi na nepremičnini v solastnini.V primeru konzorcija mora vsaka sodelujoča občina za svoj del operacije izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži dokazila v skladu s predmetnim pogojem.Obrazec 5: Seznam zadevnih nepremičnin z dokazili o lastništvu oz. pravici graditi Ustrezna dokazila, ki izkazujejo lastništvo oz. pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije, ustrezno soglasje solastnikov ipd.). Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oz. pravice graditi Vlagatelj mora za operacijo ne glede na zahtevnost posega izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži seznam vseh zadevnih nepremičnin s parcelnimi številkami in katastrskimi občinami ter pri tem navede njihovo pravno-premoženjsko stanje na dan oddaje vloge. Seznamu priloži ustrezna dokazila (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije ipd.). V kolikor vlagatelj ni edini lastnik nepremičnine, na kateri se bo izvedla operacija, ki je predmet vloge, mora priložiti tudi soglasja solastnikov, veljavna še najmanj 5 let po zaključku operacije, ali z drugim ustreznim dokumentom/dokazilom izkazati pravico graditi na nepremičnini v solastnini. V primeru konzorcija mora vsaka sodelujoča občina za svoj del operacije izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži dokazila v skladu s predmetnim pogojem. Obrazec 5: Seznam zadevnih nepremičnin z dokazili o lastništvu oz. pravici graditi Ustrezna dokazila, ki izkazujejo lastništvo oz. pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije, ustrezno soglasje solastnikov ipd.). Projektna dokumentacijaVlagatelj mora izkazati, da je za ukrepe, ki so predmet operacije, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev, izdelana projektna dokumentacija na ravni projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z gradbeno zakonodajo.V projektantskem popisu del s predračunsko oceno stroškov mora biti izvedena delitev stroškov na upravičene in neupravičene skladno z določili besedila tega javnega razpisa. V primeru, ko predmet operacije predstavlja več ukrepov, mora biti delitev stroškov na upravičene in neupravičene izvedena za vsak posamezen ukrep in kumulativno za vse ukrepe, ki so predmet operacije, skupaj.Izdelana ter potrjena (s podpisom in žigom vodje projektiranja (IZS ali ZAPS žig)) projektna dokumentacija na ravni PZI v skladu z gradbeno zakonodajo Projektna dokumentacija Vlagatelj mora izkazati, da je za ukrepe, ki so predmet operacije, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev, izdelana projektna dokumentacija na ravni projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z gradbeno zakonodajo. V projektantskem popisu del s predračunsko oceno stroškov mora biti izvedena delitev stroškov na upravičene in neupravičene skladno z določili besedila tega javnega razpisa. V primeru, ko predmet operacije predstavlja več ukrepov, mora biti delitev stroškov na upravičene in neupravičene izvedena za vsak posamezen ukrep in kumulativno za vse ukrepe, ki so predmet operacije, skupaj. Izdelana ter potrjena (s podpisom in žigom vodje projektiranja (IZS ali ZAPS žig)) projektna dokumentacija na ravni PZI v skladu z gradbeno zakonodajo Gradbeno dovoljenjeV kolikor je za izvedbo ukrepa, ki je predmet operacije, potrebno gradbeno dovoljenje, se k vlogi priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje, opremljeno z žigom pravnomočnosti.V primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, se priloži izjava s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno.Pravnomočno gradbeno dovoljenje ali izjava, podpisana s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno Gradbeno dovoljenje V kolikor je za izvedbo ukrepa, ki je predmet operacije, potrebno gradbeno dovoljenje, se k vlogi priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje, opremljeno z žigom pravnomočnosti. V primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, se priloži izjava s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pravnomočno gradbeno dovoljenje ali izjava, podpisana s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno Pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostoraZa ukrep/‑e, ki je/so predmet operacije, morajo biti skladno z relevantno zakonodajo pridobljena vsa soglasja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora.Izjava vodje projektiranja po GZ-1 s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljenaVsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora Pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora Za ukrep/‑e, ki je/so predmet operacije, morajo biti skladno z relevantno zakonodajo pridobljena vsa soglasja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora. Izjava vodje projektiranja po GZ-1 s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljena Vsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora Investicijska dokumentacijaVlagatelj mora izkazati, da je za operacijo, ki je predmet vloge, izdelana in s strani zakonitega zastopnika vlagatelja potrjena ustrezna, z UEM predpisana investicijska dokumentacija.Iz investicijske dokumentacije mora biti nedvoumno razvidna razčlenitev stroškov operacije na upravičene in neupravičene stroške, finančni in terminski načrt z razdelanimi aktivnostmi za izvedbo operacije, finančna in ekonomska analiza stroškov in koristi[5] ter zaprta finančna konstrukcija.Predpisana investicijska dokumentacija za operacijo (DIIP, PIZ, IP) v skladu z UEM Sklep/sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije Investicijska dokumentacija Vlagatelj mora izkazati, da je za operacijo, ki je predmet vloge, izdelana in s strani zakonitega zastopnika vlagatelja potrjena ustrezna, z UEM predpisana investicijska dokumentacija. Iz investicijske dokumentacije mora biti nedvoumno razvidna razčlenitev stroškov operacije na upravičene in neupravičene stroške, finančni in terminski načrt z razdelanimi aktivnostmi za izvedbo operacije, finančna in ekonomska analiza stroškov in koristi[5] ter zaprta finančna konstrukcija. Predpisana investicijska dokumentacija za operacijo (DIIP, PIZ, IP) v skladu z UEM Sklep/sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije Urejeno razmerje med sodelujočimi občinami v konzorciju (v kolikor relevantno)V primeru skupne izvedbe operacije s strani konzorcija občin mora biti k vlogi priložena s strani vseh konzorcijskih partnerjev podpisana in žigosana konzorcijska pogodba ali drug pravni akt o skupni izvedbi operacije.Pravni akt o skupni izvedbi operacije mora vsebovati najmanj naslednje določbe: pooblastilo nosilni občini – nosilki operacije za podpis pogodbe o sofinanciranju operacije z ministrstvom in oddajanje vlog za izplačilo na ravni konzorcija, opis dela operacije oziroma aktivnosti, ki jih bo posamezna občina izvedla, okvirni terminski in finančni načrt operacije ter veljavnost pravnega akta. Iz pravnega akta o skupni izvedbi operacije morajo biti razvidni tudi deleži in zneski sofinanciranja, po posameznem konzorcijskem partnerju, celotna načrtovana vrednost operacije, neomejena solidarna odgovornost vseh občin v konzorciju ter navedba odgovornih oseb vseh občin v konzorciju, ki so solidarno odgovorne za izvedbo predmetne operacije.Spremembe konzorcijskih partnerjev, navedenih v izjavi (Obrazec 7: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije) in pravnem aktu o skupni izvedbi operacije, po oddaji vloge ni dopustno oz. se v tem primeru upošteva, kot da je vlagatelj vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja za predmetno operacijo umaknil.Obrazec 8: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacijePravni akt o skupni izvedbi operacije (podpisana konzorcijska pogodba oz. podpisan sporazum), iz katerega bo razvidno dogovorjeno sodelovanje občin Urejeno razmerje med sodelujočimi občinami v konzorciju (v kolikor relevantno) V primeru skupne izvedbe operacije s strani konzorcija občin mora biti k vlogi priložena s strani vseh konzorcijskih partnerjev podpisana in žigosana konzorcijska pogodba ali drug pravni akt o skupni izvedbi operacije. Pravni akt o skupni izvedbi operacije mora vsebovati najmanj naslednje določbe: pooblastilo nosilni občini – nosilki operacije za podpis pogodbe o sofinanciranju operacije z ministrstvom in oddajanje vlog za izplačilo na ravni konzorcija, opis dela operacije oziroma aktivnosti, ki jih bo posamezna občina izvedla, okvirni terminski in finančni načrt operacije ter veljavnost pravnega akta. Iz pravnega akta o skupni izvedbi operacije morajo biti razvidni tudi deleži in zneski sofinanciranja, po posameznem konzorcijskem partnerju, celotna načrtovana vrednost operacije, neomejena solidarna odgovornost vseh občin v konzorciju ter navedba odgovornih oseb vseh občin v konzorciju, ki so solidarno odgovorne za izvedbo predmetne operacije. Spremembe konzorcijskih partnerjev, navedenih v izjavi (Obrazec 7: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije) in pravnem aktu o skupni izvedbi operacije, po oddaji vloge ni dopustno oz. se v tem primeru upošteva, kot da je vlagatelj vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja za predmetno operacijo umaknil. Obrazec 8: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije Pravni akt o skupni izvedbi operacije (podpisana konzorcijska pogodba oz. podpisan sporazum), iz katerega bo razvidno dogovorjeno sodelovanje občin

Izpolnjevanje vsakega pogoja mora biti izkazano ob oddaji vloge iz investicijske dokumentacije in predložene projektne dokumentacije. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidna ustrezna projektna rešitev (v grafični in tekstualni obliki), v investicijski dokumentaciji pa podana utemeljitev izpolnjevanja vseh pogojev javnega razpisa (vključno z referenco na dokument, poglavje in stran, ki dokazuje izpolnjevanje posameznega pogoja). Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa »celovita preureditev ulic in cest« Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa »celovita preureditev ulic in cest« Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepaOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Oblikovanje ulice kot javnega prostoraPri oblikovanju morajo biti upoštevani principi in temeljne vrednote pobude Novi evropski Bauhaus, in sicer skozi elemente, kot npr. urbana oprema, ozelenitve/zasaditve, vodni elementi, urbanistično-oblikovalski elementi, vključno z razločevalnim tlakovanjem, univerzalno oblikovanje, denivelacije površin itd. Najmanj 10 % površin za motorni promet ne sme biti izvedeno v asfaltni izvedbi (npr. tlakovanje prehodov za pešce, križišč, priključkov stranskih cest, uvozov…). Oblikovanje ulice kot javnega prostora Pri oblikovanju morajo biti upoštevani principi in temeljne vrednote pobude Novi evropski Bauhaus, in sicer skozi elemente, kot npr. urbana oprema, ozelenitve/zasaditve, vodni elementi, urbanistično-oblikovalski elementi, vključno z razločevalnim tlakovanjem, univerzalno oblikovanje, denivelacije površin itd. Najmanj 10 % površin za motorni promet ne sme biti izvedeno v asfaltni izvedbi (npr. tlakovanje prehodov za pešce, križišč, priključkov stranskih cest, uvozov…). Izboljševanje pogojev za pešce in kolesarje ter JPPPogoji za pešce in kolesarje ter JPP morajo biti izboljšani glede na predhodno stanje s prikazom vzpostavitve oz. povečanja površin za pešce in kolesarje ter JPP in ohranjanjem ali povečanjem števila dreves na območju ureditve. Pešcem in kolesarjem se poti ne smejo podaljšati, udobje se mora izboljšati (širine, nakloni, ovire…). Izboljševanje pogojev za pešce in kolesarje ter JPP Pogoji za pešce in kolesarje ter JPP morajo biti izboljšani glede na predhodno stanje s prikazom vzpostavitve oz. povečanja površin za pešce in kolesarje ter JPP in ohranjanjem ali povečanjem števila dreves na območju ureditve. Pešcem in kolesarjem se poti ne smejo podaljšati, udobje se mora izboljšati (širine, nakloni, ovire…). Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje)V primeru ločenih površin za pešce in/ali kolesarje morajo biti te načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje) V primeru ločenih površin za pešce in/ali kolesarje morajo biti te načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Omejitev hitrostiObvezna je uvedba omejitve hitrosti na največ 30 km/h za naslednje ukrepe:rekonstrukcija dvopasovne dvosmerne ceste z zoženjem širine vozišča na minimum;rekonstrukcija dvosmerne ceste v enosmerno, enopasovno;rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje.Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. Omejitev hitrosti Obvezna je uvedba omejitve hitrosti na največ 30 km/h za naslednje ukrepe: rekonstrukcija dvopasovne dvosmerne ceste z zoženjem širine vozišča na minimum;rekonstrukcija dvosmerne ceste v enosmerno, enopasovno;rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. rekonstrukcija dvopasovne dvosmerne ceste z zoženjem širine vozišča na minimum; rekonstrukcija dvosmerne ceste v enosmerno, enopasovno; rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. Umirjanje prometaPri projektiranju je treba vključiti ukrepe umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih, ki zagotavljajo projektno hitrost iz pogoja Omejitev hitrosti. Umirjanje prometa Pri projektiranju je treba vključiti ukrepe umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih, ki zagotavljajo projektno hitrost iz pogoja Omejitev hitrosti. ParkiranjeObvezna je ukinitev vseh parkirišč za motorna vozila na/ob ulici, razen parkirišč za:- vozila invalidnih oseb (znak 5352);- vozila za dostavo (znak 5355);- vozila v souporabi (znak 5351-2);- vozila z malimi otroki (znak 5353);- taksi vozila (znak 5351).Izjemoma je dovoljena vzpostavitev parkirnih površin za ustavljanje, dostavo in kratkotrajno parkiranje, in sicer za naslednja ukrepa:uvedba skupnega prometnega prostora (angl. shared space);rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje.Skupna površina vseh vrst vzpostavljenih parkirnih površin ne sme presegati 5 % površin, ki so predmet urejanja.Pogoj ne velja za podukrep kolesarske ulice/ceste, kjer je vzpostavljen enosmerni promet za motorni promet in parkiranje avtomobilov le na eni strani ulice hkrati. Parkiranje Obvezna je ukinitev vseh parkirišč za motorna vozila na/ob ulici, razen parkirišč za: - vozila invalidnih oseb (znak 5352); - vozila za dostavo (znak 5355); - vozila v souporabi (znak 5351-2); - vozila z malimi otroki (znak 5353); - taksi vozila (znak 5351). Izjemoma je dovoljena vzpostavitev parkirnih površin za ustavljanje, dostavo in kratkotrajno parkiranje, in sicer za naslednja ukrepa: uvedba skupnega prometnega prostora (angl. shared space); rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. Skupna površina vseh vrst vzpostavljenih parkirnih površin ne sme presegati 5 % površin, ki so predmet urejanja. Pogoj ne velja za podukrep kolesarske ulice/ceste, kjer je vzpostavljen enosmerni promet za motorni promet in parkiranje avtomobilov le na eni strani ulice hkrati. Posebni pogoji za podukrep »vzpostavitev kolesarske ulice/ceste« Posebni pogoji za podukrep »vzpostavitev kolesarske ulice/ceste« Posebni pogoji za podukrep »vzpostavitev kolesarske ulice/ceste« Posebni pogoji za predmetni podukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Zagotovljena zveznost kolesarske ulice/cesteKolesarska ulica/cesta med seboj povezuje obstoječe kolesarske povezave, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Kolesarske povezave. Zagotovljena zveznost kolesarske ulice/ceste Kolesarska ulica/cesta med seboj povezuje obstoječe kolesarske povezave, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Kolesarske povezave. Zagotovljene ločene površine za pešceProjekt predvideva ločene površine za pešce ob kolesarski ulici/cesti, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce. Zagotovljene ločene površine za pešce Projekt predvideva ločene površine za pešce ob kolesarski ulici/cesti, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce. Omejitev tranzita motornega prometaZagotovljena je omejitev tranzita motornega prometa s fizičnimi ovirami oz. s spremenjenim prometnim režimom za motorni promet ipd. Omejitev tranzita motornega prometa Zagotovljena je omejitev tranzita motornega prometa s fizičnimi ovirami oz. s spremenjenim prometnim režimom za motorni promet ipd. Minimalna širina povezaveMinimalna širina povezave kolesarske ulice/ceste mora biti 3,5 m. Varnostni odmik, vključno z odmiki ob parkirnih mestih za osebne avtomobile, in površine za pešce se ne vštevajo v minimalno širino. Minimalna širina povezave Minimalna širina povezave kolesarske ulice/ceste mora biti 3,5 m. Varnostni odmik, vključno z odmiki ob parkirnih mestih za osebne avtomobile, in površine za pešce se ne vštevajo v minimalno širino. Posebni pogoji za podukrep »območje skupnega prometnega prostora« Posebni pogoji za podukrep »območje skupnega prometnega prostora« Posebni pogoji za podukrep »območje skupnega prometnega prostora« Posebni pogoji za predmetni podukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Omejitev hitrostiHitrost motornih vozil mora biti omejena na največ 20 km/h, v primeru ulice, po kateri poteka tudi linija JPP pa 30 km/h, pri čemer mora ureditev tudi fizično onemogočati hitrejšo vožnjo.Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. Omejitev hitrosti Hitrost motornih vozil mora biti omejena na največ 20 km/h, v primeru ulice, po kateri poteka tudi linija JPP pa 30 km/h, pri čemer mora ureditev tudi fizično onemogočati hitrejšo vožnjo. Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. Prometna signalizacijaNa začetku območja mora biti jasno označeno, da gre za skupni prometni prostor v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji (znak 2445 oz. 2445-1). Prometna signalizacija Na začetku območja mora biti jasno označeno, da gre za skupni prometni prostor v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji (znak 2445 oz. 2445-1). LokacijaSkupni prometni prostor se uvaja na območju, kjer je prej potekal motorni promet, tako da se razmere za pešce izboljšujejo. Lokacija Skupni prometni prostor se uvaja na območju, kjer je prej potekal motorni promet, tako da se razmere za pešce izboljšujejo. ParkiranjePovršine za mirujoči promet ali ustavljanje so jasno označene in ne presegajo 5 % celotne površine, ali pa jih na javnih površinah v okviru ureditve skupnega prometnega prostora sploh ni. V okviru 5 % površin so dopustna le parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje, vozila za invalidne osebe in vozila z malimi otroki, taksi, dostavna vozila in vozila v souporabi. Parkiranje Površine za mirujoči promet ali ustavljanje so jasno označene in ne presegajo 5 % celotne površine, ali pa jih na javnih površinah v okviru ureditve skupnega prometnega prostora sploh ni. V okviru 5 % površin so dopustna le parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje, vozila za invalidne osebe in vozila z malimi otroki, taksi, dostavna vozila in vozila v souporabi. Posebni pogoji za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« Posebni pogoji za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« Posebni pogoji za predmetni podukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni podukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Oprema avtobusne postajeAvtobusna postaja ima poleg zahtev Pravilnika o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj[6] predvideno zaprto čakalnico za najmanj 15 oseb. Postaje morajo biti prilagojene invalidom skladno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI)[7]. Oprema avtobusne postaje Avtobusna postaja ima poleg zahtev Pravilnika o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj[6] predvideno zaprto čakalnico za najmanj 15 oseb. Postaje morajo biti prilagojene invalidom skladno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI)[7]. Dostop do avtobusne postaje/postajališčaDo avtobusne postaje oz. postajališča je zagotovljena varna peš in, kjer relevantno, kolesarska povezava, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce oz. Kolesarske povezave. Cesta, ob oz. preko katere do avtobusne postaje dostopajo potniki, mora imeti v oddaljenosti 100 m od robov območja avtobusne postaje omejitev 30 km/h. Dostop do avtobusne postaje/postajališča Do avtobusne postaje oz. postajališča je zagotovljena varna peš in, kjer relevantno, kolesarska povezava, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce oz. Kolesarske povezave. Cesta, ob oz. preko katere do avtobusne postaje dostopajo potniki, mora imeti v oddaljenosti 100 m od robov območja avtobusne postaje omejitev 30 km/h. Avtobusno postajališče na voziščuPredmet sofinanciranja so le avtobusna postajališča na vozišču, kot izhaja iz 2. odstavka 45. člena ZCes-2[8]. Avtobusno postajališče na vozišču Predmet sofinanciranja so le avtobusna postajališča na vozišču, kot izhaja iz 2. odstavka 45. člena ZCes-2[8]. Oprema avtobusnega postajališčaAvtobusno postajališče mora imeti predvideno:nadstrešnico s sedišči za vsaj 3 osebe in osvetlitvijo;koš za smeti;talne oznake za slepe in slabovidne v skladu z 10. členom Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov[9];vozni red. Oprema avtobusnega postajališča Avtobusno postajališče mora imeti predvideno: nadstrešnico s sedišči za vsaj 3 osebe in osvetlitvijo; koš za smeti; talne oznake za slepe in slabovidne v skladu z 10. členom Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov[9]; vozni red. Prehodnost ceste do avtobusne postaje/postajališčaAvtobusna postaja oz. postajališče mora imeti urejen prehod za pešce (in kjer relevantno tudi za kolesarje) preko ceste v neposredni bližini postaje oz. postajališča (oddaljenost največ 50 m). V kolikor je PLDP preko 10.000 vozil, mora biti zagotovljen semaforiziran prehod, kjer je čakalna doba na zeleno luč za pešce v primeru poziva s semaforsko tipko največ 15 sekund oz. največ 59 sekund med avtomatskimi zelenimi intervali za pešce. Prehod mora biti ustrezno urejen tudi za osebe z omejeno mobilnostjo (znižani robniki, taktilne oznake). Prehodnost ceste do avtobusne postaje/postajališča Avtobusna postaja oz. postajališče mora imeti urejen prehod za pešce (in kjer relevantno tudi za kolesarje) preko ceste v neposredni bližini postaje oz. postajališča (oddaljenost največ 50 m). V kolikor je PLDP preko 10.000 vozil, mora biti zagotovljen semaforiziran prehod, kjer je čakalna doba na zeleno luč za pešce v primeru poziva s semaforsko tipko največ 15 sekund oz. največ 59 sekund med avtomatskimi zelenimi intervali za pešce. Prehod mora biti ustrezno urejen tudi za osebe z omejeno mobilnostjo (znižani robniki, taktilne oznake). Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za pešce« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za pešce« Posebni pogoji za predmetni ukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Kakovost in smiselnost povezavePovezava za pešce mora biti udobna, varna in smiselna, pri čemer je oblikovana v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo. Kakovost in smiselnost povezave Povezava za pešce mora biti udobna, varna in smiselna, pri čemer je oblikovana v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo. Minimalna širinaSofinancirani bodo le pločniki in ostale peš povezave, ki bodo dosegale standard za hojo vštric skladno z nacionalnimi smernicami (minimalna širina 1,6 m*).Zoženja zaradi obstoječih objektov ali prometne signalizacije so dopustna lokalno, na manj kot 10 % dolžine pločnika, dolžina posamezne zožitve pa ne sme presegati 50 m. Lokalne zožitve so dopustne le ob hkratnem upoštevanju minimalnih standardov** tudi za širino voznih pasov za motorna vozila. Lokalne zožitve ob 4- ali večpasovni cesti niso dopustne (razen v primeru rumenih pasov). Prav tako lokalne zožitve niso dopustne, kjer so v profilu ceste površine za parkiranje.* Izjema so projekti, za katere je projektiranje zaključeno, vsa potrebna dovoljenja in soglasja pa pridobljena do 1. 1. 2023 - v teh primerih velja kot pogoj minimalna širina 1,5 m.** Skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. Minimalna širina Sofinancirani bodo le pločniki in ostale peš povezave, ki bodo dosegale standard za hojo vštric skladno z nacionalnimi smernicami (minimalna širina 1,6 m*). Zoženja zaradi obstoječih objektov ali prometne signalizacije so dopustna lokalno, na manj kot 10 % dolžine pločnika, dolžina posamezne zožitve pa ne sme presegati 50 m. Lokalne zožitve so dopustne le ob hkratnem upoštevanju minimalnih standardov** tudi za širino voznih pasov za motorna vozila. Lokalne zožitve ob 4- ali večpasovni cesti niso dopustne (razen v primeru rumenih pasov). Prav tako lokalne zožitve niso dopustne, kjer so v profilu ceste površine za parkiranje. * Izjema so projekti, za katere je projektiranje zaključeno, vsa potrebna dovoljenja in soglasja pa pridobljena do 1. 1. 2023 - v teh primerih velja kot pogoj minimalna širina 1,5 m. ** Skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. Univerzalno oblikovanjeVse površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da omogočajo varno in neovirano samostojno gibanje oseb na invalidskih vozičkih ter drugih oseb z oviranostmi. Vsi prehodi preko cestišča morajo biti nivojski (dvignjen prehod za pešce) ali imeti klančino z naklonom največ 1:12 (8,3 %), minimalne širine 1,2 m. Enako velja za druge spremembe nivoja. Kjer se zaradi klančine zožuje profil pločnika, je treba upoštevati pogoje za lokalne zožitve pri pogoju Minimalna širina. Prehodi morajo biti opremljeni s taktilnimi oznakami, skladnimi s priročnikom »Z belo palico po mestu«. Univerzalno oblikovanje Vse površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da omogočajo varno in neovirano samostojno gibanje oseb na invalidskih vozičkih ter drugih oseb z oviranostmi. Vsi prehodi preko cestišča morajo biti nivojski (dvignjen prehod za pešce) ali imeti klančino z naklonom največ 1:12 (8,3 %), minimalne širine 1,2 m. Enako velja za druge spremembe nivoja. Kjer se zaradi klančine zožuje profil pločnika, je treba upoštevati pogoje za lokalne zožitve pri pogoju Minimalna širina. Prehodi morajo biti opremljeni s taktilnimi oznakami, skladnimi s priročnikom »Z belo palico po mestu«. Prehodnost cestRazdalja med prehodi za pešce ne sme biti več kot 200 m, razen, kjer to zaradi rabe prostora ni smiselno (npr. kmetijska zemljišča, večja industrijska območja brez vhodov na eni strani ceste…). V primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici z omejitvijo hitrosti 30 km/h ali manj, pogoj ne velja. Prehodnost cest Razdalja med prehodi za pešce ne sme biti več kot 200 m, razen, kjer to zaradi rabe prostora ni smiselno (npr. kmetijska zemljišča, večja industrijska območja brez vhodov na eni strani ceste…). V primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici z omejitvijo hitrosti 30 km/h ali manj, pogoj ne velja. Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje)Površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje) Površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Obojestranska povezava in dostop do infrastrukturePločnika morata biti urejena na obeh straneh ceste, razen, kjer na eni strani ceste ni ne izhodišč ne ciljev poti, ali v primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici oz. cesti. Do površin za pešce mora imeti dostop vsak vhod v objekt.V primeru gradnje oz. rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za pešce. Obojestranska povezava in dostop do infrastrukture Pločnika morata biti urejena na obeh straneh ceste, razen, kjer na eni strani ceste ni ne izhodišč ne ciljev poti, ali v primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici oz. cesti. Do površin za pešce mora imeti dostop vsak vhod v objekt. V primeru gradnje oz. rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za pešce. Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje«Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - kolesarske povezave« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje«Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - kolesarske povezave« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - kolesarske povezave« Posebni pogoji za predmetni ukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Izdelan koncept kolesarske povezave in dostop do infrastruktureOperacija predstavlja celovito kolesarsko povezavo. Celovita povezava je lahko izvedena v več etapah, pri čemer lahko ukrep, ki je predmet vloge, predstavlja eno ali več etap.Vlagatelj mora izkazati, da celovita povezava povezuje izhodišče in cilj poti vsakodnevnih kolesarjev znotraj mesta skladno s smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. K vlogi mora vlagatelj priložiti kartografski prikaz celovite kolesarske povezave s predvidenimi vrstami kolesarske infrastrukture ter roki realizacije.V primeru gradnje oz. rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za kolesarje. Izdelan koncept kolesarske povezave in dostop do infrastrukture Operacija predstavlja celovito kolesarsko povezavo. Celovita povezava je lahko izvedena v več etapah, pri čemer lahko ukrep, ki je predmet vloge, predstavlja eno ali več etap. Vlagatelj mora izkazati, da celovita povezava povezuje izhodišče in cilj poti vsakodnevnih kolesarjev znotraj mesta skladno s smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. K vlogi mora vlagatelj priložiti kartografski prikaz celovite kolesarske povezave s predvidenimi vrstami kolesarske infrastrukture ter roki realizacije. V primeru gradnje oz. rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za kolesarje. Neposrednost kolesarske povezaveDolžina povezave predstavlja kolesarsko traso, ki ni 20 % daljša od optimalne dolžine in daljša trasa nima večjega števila križanj od trase z optimalno dolžino. Neposrednost kolesarske povezave Dolžina povezave predstavlja kolesarsko traso, ki ni 20 % daljša od optimalne dolžine in daljša trasa nima večjega števila križanj od trase z optimalno dolžino. Udobnost kolesarske povezave (križanja)Na križanjih povezave z neprednostnimi cestami je predvideno nivojsko vodenje kolesarja (dvignjeni plato) oz. so klančine z vzdolžnimi nakloni pod 1:20 (5 %) ali v primeru kolesarskega pasu neposredno vodenje preko križišča. Pot kolesarja se pri križanju z neprednostnimi cestami ne sme lomiti ali podaljševati. Udobnost kolesarske povezave (križanja) Na križanjih povezave z neprednostnimi cestami je predvideno nivojsko vodenje kolesarja (dvignjeni plato) oz. so klančine z vzdolžnimi nakloni pod 1:20 (5 %) ali v primeru kolesarskega pasu neposredno vodenje preko križišča. Pot kolesarja se pri križanju z neprednostnimi cestami ne sme lomiti ali podaljševati. Udobnost kolesarske povezave (uvozi)Kolesarska povezava se ne dviga in spušča na posameznih uvozih (»rodeo efekt«). Uvozi morajo biti tehnično rešeni v okviru varovalnega pasu – brez poseganja v uporabno širino kolesarske povezave. Udobnost kolesarske povezave (uvozi) Kolesarska povezava se ne dviga in spušča na posameznih uvozih (»rodeo efekt«). Uvozi morajo biti tehnično rešeni v okviru varovalnega pasu – brez poseganja v uporabno širino kolesarske povezave. Odmiki ovir od površin za kolesarje (ali pešce)Površine za kolesarje morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih kolesarja (ali pešca) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Odmiki ovir od površin za kolesarje (ali pešce) Površine za kolesarje morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih kolesarja (ali pešca) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). Najmanjši dopustni polmeri krožnih lokov v križiščihKolesarske površine morajo biti načrtovane tako, da je na prednostnih smereh v križiščih in krožiščih polmer krožnega loka kolesarske površine Rmin najmanj 10,00 m. Najmanjši dopustni polmeri krožnih lokov v križiščih Kolesarske površine morajo biti načrtovane tako, da je na prednostnih smereh v križiščih in krožiščih polmer krožnega loka kolesarske površine Rmin najmanj 10,00 m. Števec kolesarjevVzpostavljena kolesarska povezava, ki bo po konceptu kolesarske povezave daljša od 1 km, mora predvidevati štetje števila kolesarjev pred pričetkom izvedbe operacije (najmanj 7 zaporednih dni – 1 teden, v spomladanskem ali jesenskem času) in po zaključku operacije. Števec kolesarjev Vzpostavljena kolesarska povezava, ki bo po konceptu kolesarske povezave daljša od 1 km, mora predvidevati štetje števila kolesarjev pred pričetkom izvedbe operacije (najmanj 7 zaporednih dni – 1 teden, v spomladanskem ali jesenskem času) in po zaključku operacije. Širina kolesarskih površinKolesarske površine morajo biti projektirane na normalne širine za posamezno vrsto kolesarske površine po Pravilniku o kolesarskih površinah ali širše. Kolesarske površine, ožje od normalnih širin, kot so navedene v Pravilniku o kolesarskih površinah, niso predmet sofinanciranja*.V kolikor se ob kolesarskih površinah gradi infrastruktura za pešce, mora le‑ta izpolnjevati standard za hojo vštric v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo (minimalna širina 1,6 m). Zaradi gradnje kolesarske infrastrukture ni dopustno ožiti obstoječe infrastrukture za hojo na širino, ki je manjša od 1,6 m.Odstopanje od normalnih širin za površine za kolesarje ter gradnja skupne površine za mešan promet pešcev in kolesarjev je izjemoma upravičena, če zaradi prostorskih omejitev** ali vzpostavitve drevoreda ob povezavi ni mogoče zagotoviti ločenih površin po zgoraj navedenih pogojih, vendar le ob upoštevanju normalnih širin voznih pasov*** za motorni promet (vključno z nižanjem dovoljene hitrosti, če je to relevantno) in da v profilu ceste ni površin za parkiranje. *Izjema so projekti, kjer povezave ne potekajo ob obstoječi oz. novi cesti za motorni promet ter za katere je projektiranje zaključeno in vsa potrebna dovoljenja in soglasja pridobljena do 1. 1. 2023.**Za prostorsko omejitev se štejejo grajene in naravne ovire iz 7. odstavka 11. člena Pravilnika o kolesarskih površinah in starejša drevesa večjega pomena ter projektni pogoji mnenjedajalcev, zaradi katerih se s tehničnimi rešitvami ne da zagotoviti primernih širin za ločevanje površin za vse prometne načine.*** Normalne širine voznih pasov skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. Širina kolesarskih površin Kolesarske površine morajo biti projektirane na normalne širine za posamezno vrsto kolesarske površine po Pravilniku o kolesarskih površinah ali širše. Kolesarske površine, ožje od normalnih širin, kot so navedene v Pravilniku o kolesarskih površinah, niso predmet sofinanciranja*. V kolikor se ob kolesarskih površinah gradi infrastruktura za pešce, mora le‑ta izpolnjevati standard za hojo vštric v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo (minimalna širina 1,6 m). Zaradi gradnje kolesarske infrastrukture ni dopustno ožiti obstoječe infrastrukture za hojo na širino, ki je manjša od 1,6 m. Odstopanje od normalnih širin za površine za kolesarje ter gradnja skupne površine za mešan promet pešcev in kolesarjev je izjemoma upravičena, če zaradi prostorskih omejitev** ali vzpostavitve drevoreda ob povezavi ni mogoče zagotoviti ločenih površin po zgoraj navedenih pogojih, vendar le ob upoštevanju normalnih širin voznih pasov*** za motorni promet (vključno z nižanjem dovoljene hitrosti, če je to relevantno) in da v profilu ceste ni površin za parkiranje. *Izjema so projekti, kjer povezave ne potekajo ob obstoječi oz. novi cesti za motorni promet ter za katere je projektiranje zaključeno in vsa potrebna dovoljenja in soglasja pridobljena do 1. 1. 2023. **Za prostorsko omejitev se štejejo grajene in naravne ovire iz 7. odstavka 11. člena Pravilnika o kolesarskih površinah in starejša drevesa večjega pomena ter projektni pogoji mnenjedajalcev, zaradi katerih se s tehničnimi rešitvami ne da zagotoviti primernih širin za ločevanje površin za vse prometne načine. *** Normalne širine voznih pasov skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - parkirišča za kolesa« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - parkirišča za kolesa« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - parkirišča za kolesa« Posebni pogoji za predmetni ukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Skladnost s smernicamiParkirišče je tehnično načrtovano skladno s Smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. Mikrolokacija in normativi števila parkirnih mest za kolesa morajo upoštevati usmeritve predmetnih smernic. Skladnost s smernicami Parkirišče je tehnično načrtovano skladno s Smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. Mikrolokacija in normativi števila parkirnih mest za kolesa morajo upoštevati usmeritve predmetnih smernic. Zagotavljanje polnjenja e-koles in parkiranja tovornih kolesParkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev več kot 10 parkirnih mest, morajo za vsaj 30 % parkirnih mest omogočati brezplačno polnjenje električnih koles.Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev 20 ali več parkirnih mest, morajo zagotoviti najmanj 10 % parkirnih mest za parkiranje večjih koles (tovorna kolesa, kolesa za invalide, tricikel, kolesa s kolesarsko prikolico, ipd.). Zagotavljanje polnjenja e-koles in parkiranja tovornih koles Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev več kot 10 parkirnih mest, morajo za vsaj 30 % parkirnih mest omogočati brezplačno polnjenje električnih koles. Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev 20 ali več parkirnih mest, morajo zagotoviti najmanj 10 % parkirnih mest za parkiranje večjih koles (tovorna kolesa, kolesa za invalide, tricikel, kolesa s kolesarsko prikolico, ipd.). Zagotovljen dostop do parkirišča za kolesarjeNovo parkirišče ima/bo imelo zagotovljen varen dostop s kolesom. Varen dostop predstavlja zagotovljena varna infrastruktura za kolesarja do mikrolokacije parkirišča. Zagotovljen dostop do parkirišča za kolesarje Novo parkirišče ima/bo imelo zagotovljen varen dostop s kolesom. Varen dostop predstavlja zagotovljena varna infrastruktura za kolesarja do mikrolokacije parkirišča. Oddaljenost parkirišča za kolesarje od cilja potiOddaljenost parkirišča od najpogostejšega cilja poti v bližini parkirišča ne presega 80 m in hkrati ni večja od razdalje do najbližjega parkirišča za osebna vozila, razen za vozila invalidnih oseb (znak 5352).Vlagatelj v vlogi definira cilj poti, za katerega gradi javna parkirna mesta za kolesa. Oddaljenost parkirišča za kolesarje od cilja poti Oddaljenost parkirišča od najpogostejšega cilja poti v bližini parkirišča ne presega 80 m in hkrati ni večja od razdalje do najbližjega parkirišča za osebna vozila, razen za vozila invalidnih oseb (znak 5352). Vlagatelj v vlogi definira cilj poti, za katerega gradi javna parkirna mesta za kolesa. DostopnostParkirišče za kolesa bo javno in pod enakimi pogoji dostopno vsem uporabnikom. Dostopnost Parkirišče za kolesa bo javno in pod enakimi pogoji dostopno vsem uporabnikom. Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles« Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles« Posebni pogoji za predmetni ukrepOpis pogoja za ugotavljanje upravičenosti Posebni pogoji za predmetni ukrep Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti LokacijaVsak novo postavljen terminal mora biti umeščen ob že obstoječi kakovostni kolesarski povezavi ali povezavi, načrtovani v sklopu operacije. Lokacija Vsak novo postavljen terminal mora biti umeščen ob že obstoječi kakovostni kolesarski povezavi ali povezavi, načrtovani v sklopu operacije. Minimalno število koles na postajoVsaka postaja mora imeti vsaj 6 priklopnih mest. Minimalno število koles na postajo Vsaka postaja mora imeti vsaj 6 priklopnih mest. Delovanje sistema celo letoVsaj 70 % koles bo v sistemu na voljo na izposojo celo leto, tudi preko zime. V primeru, da sistem vključuje tudi električna kolesa, mora biti vsaj 50 % električnih koles v sistemu na voljo na izposojo celo leto. Delovanje sistema celo leto Vsaj 70 % koles bo v sistemu na voljo na izposojo celo leto, tudi preko zime. V primeru, da sistem vključuje tudi električna kolesa, mora biti vsaj 50 % električnih koles v sistemu na voljo na izposojo celo leto. Ažurne informacije o številu razpoložljivih koles na posamezni postajiSistem bo omogočal spremljanje aktualnih (v realnem času) informacij o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji na spletnem portalu ali aplikaciji za mobilne telefone. Ažurne informacije o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji Sistem bo omogočal spremljanje aktualnih (v realnem času) informacij o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji na spletnem portalu ali aplikaciji za mobilne telefone.

»celovita preureditev ulic in cest«

»celovita preureditev ulic in cest« 2 Celovita preureditev ulic in cest

Ukrep mora izpolnjevati najprej posebne pogoje za ukrep 7.1. celovite preureditev ulic in cest + dodatno: Celovita preureditev ulic in cest

Ukrep mora izpolnjevati najprej posebne pogoje za ukrep 7.1. celovite preureditev ulic in cest + dodatno:

»ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)«

»infrastruktura za pešce«

»infrastruktura za kolesarje - kolesarske povezave«

»infrastruktura za kolesarje - parkirišča za kolesa«

»infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles«

»celovita preureditev ulic in cest« Grafična priloga, izračun skupni m2, neasfaltirani m2 Grafična priloga m2 pred, m2 po projektu

»celovita preureditev ulic in cest« 2 Na celotnem odseku preureditve Jasna navedba katero alinejo se prijavlja. Ni obvezno, da se prijavi katerikoli od 2 možnih podukrepov: - Kolesarska ulica - Skupni prometni prostor Tudi če je neupravičen strošek projekta 1 fizičen ukrep na 500 m ne zagotavlja 30 km/h Del projekta oz. utemeljitev

»ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« Popravek: pomembnejša avtobusna postajališča - odgovor št. 48

»infrastruktura za pešce« Smiselnost povezave izhodišča in cilja povezave

»infrastruktura za pešce« Odgovor št. 131: Če ni obojestranski pločnik >>> mora imeti vsak objekt dostop skladen s posebnima pogojema Univerzalno oblikovanje in Prehodnost cest

»infrastruktura za kolesarje - kolesarske povezave« Določitev izhodišča in cilja povezave Grafični izris koncepta in roki obvezna priloga

»infrastruktura za kolesarje - kolesarske povezave« Predpis je 1 m, javni razpis pa 10 m. 1 km po konceptu, med izhodiščem in ciljem. Izjeme morajo biti utemeljene.

»infrastruktura za kolesarje - sistem izposoje javnih koles« Odgovor št. 94 a) ločena/namenska kolesarska površina (kolesarska pot, kolesarska steza ali kolesarski pas, kolesarska cesta, površina za promet pešcev in kolesarjev), b) skupni prometni prostor, c) cesta z omejitvijo 30 km/h d) ulica/cesta s PLDP pod 2.000 vozili na dan, na kateri so zarisane horizontalne oznake

pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora. Imamo: a. Kulturno soglasje b. Naravno soglasje c. Občinsko mnenje o skladnosti. Ali moramo pridobiti tudi dovoljenje/soglasje od elektro, vodovod, ipd. ne glede na to, da za investicijo niso potrebni, saj tam ne bo ne vodovoda ne elektrike. 5. Ali je lahko v sklopu projekta izvedenih več javnih naročil? Odgovor: Ad 1) Omejitve glede starosti CPS ni, pomembno pa je, da je CPS v času oddaje vloge na javni razpis še veljavna. Ad 2) Skladno z UEM, se investicijska dokumentacija izdela pred projektom. Če je ocenjena vrednost projekta pod mejo za izdelavo IP, je dovolj samo DIIP. Če so odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se v skladu s 6. členom UEM investicijska dokumentacija spremeni in dopolni (novelira). Prav tako se investicijska dokumentacija na ravni DIIP novelira, v primeru da je presežena mejna vrednost za pripravo IP, tako da se pripravi dokument z nazivom »novelacija IP«. Ad 3) Da. Ad 4) Vlogi je potrebno predložiti vsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna v skladu z relevantno zakonodajo. Poleg tega je v skladu s predmetnim javnim razpisom potrebno priložiti tudi izjavo vodje projektiranja po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A; GZ-1) s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljena. Ad 5) Da. Pri čemer je potrebno upoštevati veljavno javno-naročniško zakonodajo. 22. VPRAŠANJE, PREJETO: 23. 5. 2025; 13:16 V kolikor prijavljamo projekt na ukrep infrastruktura za kolesarje in pešce, torej kolesarsko stezo in pešpot ter ureditev peš con (gas), je potrebno upoštevati posebne pogoje, ki se nanašajo na ukrep za kolesarje in pešce, to pomeni, da v tem primeru ni potrebno upoštevati posebne pogoje, ki se nanašajo na ukrep celovita preureditev ulic in cest ter njegove podukrepe. Odgovor: Drži. Posebne pogoje, ki se nanašajo na Ukrep 1: Celovita preureditev ulic in cest, je potrebno upoštevati le v primeru, ko vloga tak ukrep tudi vsebuje. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 12 / 21 23. VPRAŠANJE, PREJETO: 26. 5. 2025; 12:49 Občina XY proučuje možnost, da na Javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti prijavi projekt dvosmerne kolesarske poti po XY. Ta projekt predstavlja drugo fazo nadaljevanja kolesarske poti XY, za katero smo v okviru Dogovora za razvoj regij že prejeli pozitivno mnenje Sveta regije. Ker je obseg regijskih sredstev omejen, bo del upravičenih stroškov še vedno moral kriti proračun Občine XY. Zato preučujemo možnost, da za ta manjkajoči delež kandidiramo še na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti 2023–2029. Pri tem pa se pojavlja dilema: • V razpisni dokumentaciji (str. 29, točka 8.10, 6. alínea) je navedeno, da »projekt oziroma operacija ni in ne bo predmet sofinanciranja iz drugih sredstev državnega ali EU proračuna«. • V osnutku pogodbe (točka 8, preglednica) pa je hkrati predvidena možnost drugih virov financiranja. Prosimo za pojasnilo, ali lahko projekt, ki bo delno sofinanciran preko Dogovora za razvoj regij, prijavimo tudi na navedeni Javni razpis — in sicer izključno za tisti del upravičenih stroškov, ki ga EU in RS v prvi shemi ne pokrivata zaradi omejene višine virov financiranja na nivoju regije. Odgovor: Drži, projekt oziroma operacija ni in ne more biti predmet sofinanciranja iz drugih sredstev državnega ali EU proračuna. Sredstva Dogovora za razvoj regij so EU in državna sredstva. Določitev predmeta in obsega projekta oz. operacije, ki se prijavlja na predmetni javni razpis, je v domeni vlagatelja. 24. VPRAŠANJE, PREJETO: 27. 5. 2025; 9:20 V zvezi z javnim razpisom za ukrepe s področja trajnostne mobilnosti nas zanima tolmačenje dikcij glede upravičenosti stroškov, kot so navedene na straneh 13 in 15 razpisne dokumentacije, predvsem v povezavi z obdobjem upravičenih stroškov in začetkom aktivnosti na operaciji. Nahajamo se v fazi priprave prijave za projekt, ki zajema ukrep infrastrukture za pešce, konkretno gradnjo peš povezave oz. pločnika. Nekatere aktivnosti in stroški, ki po svoji naravi sodijo med upravičene stroške, so nastali že pred letom 2023. Gre predvsem za izdelavo projektne dokumentacije ter investicijske dokumentacije (DIIP in PIZ), na podlagi katere je bil projekt umeščen v načrt razvojnih programov. V zvezi s tem vas prosimo za pojasnilo glede naslednjega:

pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora. Imamo: a. Kulturno soglasje b. Naravno soglasje c. Občinsko mnenje o skladnosti. Ali moramo pridobiti tudi dovoljenje/soglasje od elektro, vodovod, ipd. ne glede na to, da za investicijo niso potrebni, saj tam ne bo ne vodovoda ne elektrike. 5. Ali je lahko v sklopu projekta izvedenih več javnih naročil? Odgovor: Ad 1) Omejitve glede starosti CPS ni, pomembno pa je, da je CPS v času oddaje vloge na javni razpis še veljavna. Ad 2) Skladno z UEM, se investicijska dokumentacija izdela pred projektom. Če je ocenjena vrednost projekta pod mejo za izdelavo IP, je dovolj samo DIIP. Če so odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se v skladu s 6. členom UEM investicijska Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 11 / 21 dokumentacija spremeni in dopolni (novelira). Prav tako se investicijska dokumentacija na ravni DIIP novelira, v primeru da je presežena mejna vrednost za pripravo IP, tako da se pripravi dokument z nazivom »novelacija IP«. Ad 3) Da. Ad 4) Vlogi je potrebno predložiti vsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna v skladu z relevantno zakonodajo. Poleg tega je v skladu s predmetnim javnim razpisom potrebno priložiti tudi izjavo vodje projektiranja po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A; GZ-1) s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljena. Ad 5) Da. Pri čemer je potrebno upoštevati veljavno javno-naročniško zakonodajo. 22. VPRAŠANJE, PREJETO: 23. 5. 2025; 13:16 V kolikor prijavljamo projekt na ukrep infrastruktura za kolesarje in pešce, torej kolesarsko stezo in pešpot ter ureditev peš con (gas), je potrebno upoštevati posebne pogoje, ki se nanašajo na ukrep za kolesarje in pešce, to pomeni, da v tem primeru ni potrebno upoštevati posebne pogoje, ki se nanašajo na ukrep celovita preureditev ulic in cest ter njegove podukrepe. Odgovor: Drži. Posebne pogoje, ki se nanašajo na Ukrep 1: Celovita preureditev ulic in cest, je potrebno upoštevati le v primeru, ko vloga tak ukrep tudi vsebuje. 23. VPRAŠANJE, PREJETO: 26. 5. 2025; 12:49 Občina XY proučuje možnost, da na Javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti prijavi projekt dvosmerne kolesarske poti po XY. Ta projekt predstavlja drugo fazo nadaljevanja kolesarske poti XY, za katero smo v okviru Dogovora za razvoj regij že prejeli pozitivno mnenje Sveta regije. Ker je obseg regijskih sredstev omejen, bo del upravičenih stroškov še vedno moral kriti proračun Občine XY. Zato preučujemo možnost, da za ta manjkajoči delež kandidiramo še na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti 2023–2029. Pri tem pa se pojavlja dilema: • V razpisni dokumentaciji (str. 29, točka 8.10, 6. alínea) je navedeno, da »projekt oziroma operacija ni in ne bo predmet sofinanciranja iz drugih sredstev državnega ali EU proračuna«. • V osnutku pogodbe (točka 8, preglednica) pa je hkrati predvidena možnost drugih virov financiranja. Prosimo za pojasnilo, ali lahko projekt, ki bo delno sofinanciran preko Dogovora za razvoj regij, prijavimo tudi na navedeni Javni razpis — in sicer izključno za tisti del upravičenih stroškov, ki ga EU in RS v prvi shemi ne pokrivata zaradi omejene višine virov financiranja na nivoju regije. Odgovor: Drži, projekt oziroma operacija ni in ne more biti predmet sofinanciranja iz drugih sredstev državnega ali EU proračuna. Sredstva Dogovora za razvoj regij so EU in državna sredstva. Določitev predmeta in obsega projekta oz. operacije, ki se prijavlja na predmetni javni razpis, je v domeni vlagatelja. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 12 / 21 24. VPRAŠANJE, PREJETO: 27. 5. 2025; 9:20 V zvezi z javnim razpisom za ukrepe s področja trajnostne mobilnosti nas zanima tolmačenje dikcij glede upravičenosti stroškov, kot so navedene na straneh 13 in 15 razpisne dokumentacije, predvsem v povezavi z obdobjem upravičenih stroškov in začetkom aktivnosti na operaciji. Nahajamo se v fazi priprave prijave za projekt, ki zajema ukrep infrastrukture za pešce, konkretno gradnjo peš povezave oz. pločnika. Nekatere aktivnosti in stroški, ki po svoji naravi sodijo med upravičene stroške, so nastali že pred letom 2023. Gre predvsem za izdelavo projektne dokumentacije ter investicijske dokumentacije (DIIP in PIZ), na podlagi katere je bil projekt umeščen v načrt razvojnih programov. V zvezi s tem vas prosimo za pojasnilo glede naslednjega: 1. Ali je pravilno, da v prijavi kot upravičene navedemo samo tiste stroške, ki so nastali po 1. 1. 2023, vse ostale – čeprav bi po vsebini sicer bili upravičeni – pa označimo kot neupravičene, ker so nastali pred presečnim datumom? 2. Ali je investicijska dokumentacija, ki je datirana pred 1. 1. 2023, še vedno ustrezna in se lahko upošteva? Pripravljena je bila namreč ob predpostavki, da bo razpis objavljen v terminu skladnem s takrat veljavnim in potrjenim Programom evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. 3. V primeru novelacije investicijske dokumentacije (npr. zaradi spremenjenega terminskega načrta, načina ali višine sofinanciranja), nas zanima, ali se kot upravičeni štejejo zgolj stroški, nastali po datumu novelacije, ali tudi tisti, ki so nastali že prej – torej po sprejemu prvotnega DIIP-a, vendar po 1. 1. 2023. Na primer: če bi bila novelacija DIIP-a izvedena junija 2025, prvotni dokument pa sprejet leta 2022, ali se kot upravičeni upoštevajo stroški, nastali med 1. 1. 2023 in junijem 2025? Odgovor: Ad 1) Drži. Vsi stroški in izdatki, ki so nastali pred 1. 1. 2023 se štejejo kot neupravičeni stroški. Ad 2) V primeru, da se ključne predpostavke iz investicijske dokumentacije (na primer sprememba tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) niso spremenile, je takšna investicijska dokumentacija ustrezna. Če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se v skladu z UEM investicijski program spremeni in dopolni (novelira). Ad 3) V takšnem primeru se kot upravičeni stroški štejejo stroški, ki so nastali po 1. 1. 2023. 25. VPRAŠANJE, PREJETO: 29. 5. 2025; 7:35 Pripravljamo vlogo za javni razpis. Predmet operacije je izvedba celovite preureditve ulic in cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti. Vrednost operacije je ocenjena na cca. 3.500.000 €. Skoraj vsi stroški na operaciji so upravičeni. V okviru operacije bodo sofinancirani stroški do največ 2.500.000 €. Zanima nas, če upravičene stroške nad mejo 2.500.000 EUR opredelimo kot presežne upravičene stroške, ki niso upravičeni do sofinanciranja ali jih je potrebno opredeliti kako drugače? Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 13 / 21 Odgovor: Priznane upravičene stroške, ki presegajo mejo 2.500.000 EUR, je potrebno v vlogi opredeliti kot neupravičene stroške. 26. VPRAŠANJE, PREJETO: 30. 5. 2025; 12:05 Spoštovani, v imenu XY pošiljam vprašanja, ki se navezujejo na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti in prosim za odgovore. Ukrep 1: Umirjanje prometa 1. Ali je lahko omejitev hitrosti nižja od 30km/h na ulicah kjer poteka JPP? 2. Ali se cesta, ki poteka v oddaljenosti 100 m od vrtca ali šole, še šteje kot »okolica vrtca ali šole«, čeprav gre za tranzitno cesto, ki nato vodi v središče naselja. Kako je definirana »okolica vrtca ali šole«? 3. V primeru obnove cest ali ulic: Kako občine dokazujejo predhodno stanje? Ali morajo občine stanje pred in po izvedbi ukrepa prikazati tako grafično kot opisno, da se dokaže boljše pogoje za pešce, kolesarje ter JPP. Ukrep 3: Spodbujanje hoje in kolesarjenja 4. Ali je upravičena gradnja mostu za pešce in kolesarje, ki je navezan za kolesarsko stezo in pešpot (stari je bil poškodovan v poplavah). 5. Kako je definirana »kakovostna kolesarska povezava«. Ali zanjo veljajo merila iz razpisa (9.4.3)? Ukrep 4: Parkirna politika 6. Če je v obstoječem DIIP-u zajet tako P+R kot sistem izposoje koles, ali se lahko za prijavo na projekt ohrani že pripravljen DIIP in P+R izključi ter v okviru prijave ohrani le kolesarski del DIIP? Ali je potrebno pripraviti nov DIIP? Skupna vprašanja glede dokumentacije in izvedbe 7. Kako se ugotavlja/dokazuje, da za operacijo ni potrebno gradbeno dovoljenje? Ali lahko izjavo, da za izvedbo operacije ni potrebnega gradbenega dovoljenja, izda projektant. V skladu s poglavjem »6.1 Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti« predmetnega javnega razpisa, se v primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, priloži izjava s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno. 8. Ali mora biti pogodba o nakupu zemljišča podpisana ob oddaji vloge ali je dovolj dokazilo, da je nakup v teku/procesu (npr. sklenjena predpogodba)? 9. Ali mora biti lastništvo vpisano v zemljiško knjigo, ali zadostuje sklenjena pogodba o nakupu zemljišč? 10. Kaj se šteje med »aktivnosti na operaciji«, ki se ne smejo pričeti pred 1.1.2023 in kaj se šteje med »vse aktivnosti na operaciji« ki ne smejo biti zaključene pred oddajo vloge? Ali neizdano uporabno dovoljenje pomeni, da operacija ni zaključena? Načrtovanje in CPS/PDLP 11. Kako se določi PLDP na lokalnih cestah in drugih cestah kjer ta ni stalno spremljan? Lahko to občina sama izmeri/oceni? Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 14 / 21 Točkovanje in dodeljevanje sredstev 12. Ali se priporoča združevanje sorodnih ukrepov, kjer je to smiselno? Drugo

Vloga mora biti v celoti izpolnjena in oddana v elektronski obliki na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR (dostopna na povezavi: https://mope.ejr.gov.si/ejr-web/) z vsemi obrazci in prilogami, skladno z določili tega javnega razpisa, kot izhaja iz poglavja 10.2. Uporabniška navodila za spletno aplikacijo eJR-MOPE za izpolnjevanje elektronske vloge na JR EKP UTM 2025 (v nadaljnjem besedilu: Navodila eJR-MOPE) so dostopna na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni- organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/. Po oddaji vloge in pred iztekom posameznega roka za oddajo vlog lahko vlagatelj vlogo dopolni, spremeni ali umakne v skladu z Navodili eJR-MOPE. Če bo vlagatelj po oddaji prvotne vloge pravočasno oddal spremenjeno vlogo, se bo upoštevala zadnja pravočasno oddana in podpisana vloga. Vloga mora biti v aplikacijo eJR oddana na enega izmed naslednjih načinov: ➢ 1. način: Oddaja elektronsko podpisane vloge Vloga mora biti elektronsko podpisana s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. Vlagatelj odda vlogo na javni razpis na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR in jo z veljavnim digitalnim potrdilom elektronsko podpiše. Elektronsko podpisana vloga se šteje za pravočasno, če je izpolnjena, oddana na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR in elektronsko podpisana najkasneje do datuma posameznega roka za oddajo vlog (do 23.59 ure na dan roka za oddajo vlog). ➢ 2. način: Oddaja lastnoročno podpisane vloge Če vlagatelj nima urejene možnosti elektronskega podpisovanja, lahko vlogo na javni razpis kljub temu odda na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR. Oddano vlogo vlagatelj iz aplikacije najprej natisne, zakoniti zastopnik vlagatelja jo lastnoročno podpiše, nato pa se v aplikacijo priloži skenogram podpisane natisnjene vloge. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 42 Lastnoročno podpisana vloga se šteje za pravočasno, če je izpolnjena, oddana na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR in dopolnjena s skenogramom lastnoročno podpisane natisnjene vloge najkasneje do datuma posameznega roka za oddajo vlog (do 23.59 ure na dan roka za oddajo vlog). Obe različici vloge, elektronska (nepodpisana) in skenogram lastnoročno podpisane natisnjene vloge, morata biti vsebinsko popolnoma enaki. V primeru razlik med njima se upošteva elektronska različica vloge.

Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu RS na voljo na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/. Morebitna vprašanja v zvezi z javnim razpisom je možno posredovati do najkasneje 10 dni pred rokom za oddajo vlog na elektronski naslov: jr-utm.mope@gov.si. Ministrstvo bo odgovore na zastavljena vprašanja, ki se neposredno nanašajo na predmetni javni razpis, podalo najkasneje 5 dni pred rokom za oddajo vlog. Odgovori na zastavljena vprašanja predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije. Odgovori bodo objavljeni na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni- organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/. Številka: 5450-1/2024-2570-39 Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer MINISTER

Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu RS na voljo na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/. Morebitna vprašanja v zvezi z javnim razpisom je možno posredovati do najkasneje 10 dni pred rokom za oddajo vlog na elektronski naslov: jr-utm.mope@gov.si. Ministrstvo bo odgovore na zastavljena vprašanja, ki se neposredno nanašajo na predmetni javni razpis, podalo najkasneje 5 dni pred rokom za oddajo vlog. Odgovori na zastavljena vprašanja predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije. Odgovori bodo objavljeni na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/. Številka: 5450-1/2024-2570 Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer MINISTER Vlagatelj spada v to kategorijo vlagateljev in kandidira za sofinanciranje ukrepa na podlagi izdelane in sprejete CPS pred veljavnostjo ZCPN pod pogojem, da še nima izdelane in sprejete OCPS v skladu z ZCPN. ↑ Vlagatelj spada v to kategorijo vlagateljev in kandidira za sofinanciranje ukrepa na podlagi izdelane in sprejete CPS pred veljavnostjo ZCPN pod pogojem, da še nima izdelane in sprejete OCPS v skladu z ZCPN. ↑ Pri izpolnjevanju pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede skladnosti operacije s celostno prometno strategijo lahko RCPS predstavlja podlago za načrtovanje le za ukrepe/operacije, ki imajo regionalni ali medregionalni značaj. Za ukrep, ki ima podlago v sprejetem RCPS, ni obvezno, da je načrtovan tudi v CPS ali OCPS sodelujoče občine. ↑ Pri izpolnjevanju pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede skladnosti operacije s celostno prometno strategijo lahko RCPS predstavlja podlago za načrtovanje le za ukrepe/operacije, ki imajo regionalni ali medregionalni značaj. Za ukrep, ki ima podlago v sprejetem RCPS, ni obvezno, da je načrtovan tudi v CPS ali OCPS sodelujoče občine. ↑ Pri tem se smiselno uporabljajo smernice Evropske komisije »Economic Appraisal Vademecum 2021-2027 - General Principles and Sector Applications« ↑ Pri tem se smiselno uporabljajo smernice Evropske komisije »Economic Appraisal Vademecum 2021-2027 - General Principles and Sector Applications« ↑ »Neto prihodek« pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih neposredno plačajo uporabniki za blago ali storitve, ki jih zagotavlja operacija, kot so pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki za uporabo infrastrukture, prodajo ali najem zemljišč ali stavb, ali izplačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v referenčnem obdobju operacije. ↑ »Neto prihodek« pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih neposredno plačajo uporabniki za blago ali storitve, ki jih zagotavlja operacija, kot so pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki za uporabo infrastrukture, prodajo ali najem zemljišč ali stavb, ali izplačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v referenčnem obdobju operacije. ↑ Skladno z navodili organa upravljanja se ne glede na vir sofinanciranja v obdobju 2021–2027 kot splošna diskontna stopnja uporablja 4 % (tako pri finančni kot pri ekonomski analizi). V kolikor je v investicijski dokumentaciji uporabljena 3 ali 5‑odstotna splošna diskontna stopnja, se ta dopolni s prilogo, v kateri se izdelajo primerjalni izračuni v okviru analize občutljivosti, ki prikažejo vpliv uporabe drugačne diskontne stopnje na glavne finančne in ekonomske parametre. ↑ Skladno z navodili organa upravljanja se ne glede na vir sofinanciranja v obdobju 2021–2027 kot splošna diskontna stopnja uporablja 4 % (tako pri finančni kot pri ekonomski analizi). V kolikor je v investicijski dokumentaciji uporabljena 3 ali 5‑odstotna splošna diskontna stopnja, se ta dopolni s prilogo, v kateri se izdelajo primerjalni izračuni v okviru analize občutljivosti, ki prikažejo vpliv uporabe drugačne diskontne stopnje na glavne finančne in ekonomske parametre. ↑ Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj (Uradni list RS, št. 86/04 in 131/06 – ZPCP-2) ↑ Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj (Uradni list RS, št. 86/04 in 131/06 – ZPCP-2) ↑ Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23) ↑ Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23) ↑ Zakon o cestah (ZCes-2) (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) ↑ Zakon o cestah (ZCes-2) (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) ↑ Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18 in 199/21 – GZ-1) ↑ Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18 in 199/21 – GZ-1) ↑ Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/08/Smernice-za-uporabo-nacel-Listine-EU-o-temeljnih-pravicah-in-Konvencije-ZN-o-pravicah-invalidov.docx ↑ Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/08/Smernice-za-uporabo-nacel-Listine-EU-o-temeljnih-pravicah-in-Konvencije-ZN-o-pravicah-invalidov.docx ↑ Priloga: DNSH – Tehnična merila za izbor projektov za izpolnjevanje načela, da se ne škoduje bistveno, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Priloga-Programa_DNSH_Tehnicna-merila-za-izbor-projektov.pdf ↑ Priloga: DNSH – Tehnična merila za izbor projektov za izpolnjevanje načela, da se ne škoduje bistveno, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Priloga-Programa_DNSH_Tehnicna-merila-za-izbor-projektov.pdf ↑ Priloga: Omilitveni ukrepi in priporočila, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Priloga-Programa_Omilitveni-ukrepi-in-priporocila.pdf ↑ Priloga: Omilitveni ukrepi in priporočila, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Priloga-Programa_Omilitveni-ukrepi-in-priporocila.pdf ↑ To pomeni, da se lahko znatno škoduje cilju prilagajanja podnebnim spremembam bodisi (i) če se dejavnost ne prilagodi škodljivim vplivom podnebnih sprememb, ko je ta dejavnost v nevarnosti takšnih vplivov (kot je stavba v poplavnem okolju) ali (ii) zaradi neprilagojenosti, ko uvajajo prilagoditveno rešitev, ki ščiti eno območje (»ljudi, naravo ali sredstva«), hkrati pa povečuje tveganja na drugem območju (kot je gradnja nasipa okoli parcele v poplavni ravnici, kar ima za posledico prenos škode na sosednjo parcelo, ki ni varovana). ↑ To pomeni, da se lahko znatno škoduje cilju prilagajanja podnebnim spremembam bodisi (i) če se dejavnost ne prilagodi škodljivim vplivom podnebnih sprememb, ko je ta dejavnost v nevarnosti takšnih vplivov (kot je stavba v poplavnem okolju) ali (ii) zaradi neprilagojenosti, ko uvajajo prilagoditveno rešitev, ki ščiti eno območje (»ljudi, naravo ali sredstva«), hkrati pa povečuje tveganja na drugem območju (kot je gradnja nasipa okoli parcele v poplavni ravnici, kar ima za posledico prenos škode na sosednjo parcelo, ki ni varovana). ↑ Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/10/Smernice-za-krepitev-podnebne-odpornosti_verzija1_7-9-2023_1.pdf ↑ Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/10/Smernice-za-krepitev-podnebne-odpornosti_verzija1_7-9-2023_1.pdf ↑ Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Navodila_za_komuniciranje_EKP_2021-27_Podpisano.pdf ↑ Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Navodila_za_komuniciranje_EKP_2021-27_Podpisano.pdf ↑ Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, poglavje 5.6.2 Dodatni ukrepi za udobno kolesarjenje. ↑ Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, poglavje 5.6.2 Dodatni ukrepi za udobno kolesarjenje. ↑ Prebivalstvo po starosti, občine, Slovenija, polletno, podatki veljavni na dan 30. 4. 2025, dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px ↑ Prebivalstvo po starosti, občine, Slovenija, polletno, podatki veljavni na dan 30. 4. 2025, dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px ↑

Vse pravočasne in formalno popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse splošne in posebne pogoje za ugotavljanje upravičenosti posameznega oz. vseh ukrepov/podukrepov, ki je/so predmet operacije, se uvrstijo v nadaljnji postopek ocenjevanja vlog, kjer se na podlagi meril za ocenjevanje izvede točkovanje vlog. V kolikor eden ali več ukrepov/podukrepov, ki je/so predmet operacije, ne izpolnjuje/jo katerega izmed splošnih ali posebnih pogojev, se vloga zavrne in se je ne oceni. Na podlagi točkovanja se vloge razvrstijo na seznam vlog za sofinanciranje po tem javnem razpisu. Vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za ugotavljanje upravičenosti, se bodo presojale in točkovale na podlagi v nadaljevanju navedenih meril za ocenjevanje vlog. Ocenjevanje vlog po merilih se izvaja na podlagi predložene investicijske dokumentacije in projektne dokumentacije. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidna ustrezna projektna rešitev (v grafični in tekstualni obliki), v investicijski dokumentaciji pa podana utemeljitev, ki omogoča oceno vloge po merilih (vključno z referenco na dokument, poglavje in stran). Če za posamezno merilo vlagatelj ne poda ustrezne utemeljitve in pripadajočih dokazil, se vloga pri tem merilu oceni z 0 točk.

Posamezni ukrepi so ovrednoteni od 0 do 100 točk. V kolikor posamezna operacija vključuje več ukrepov oz. več istovrstnih ukrepov, se vsak ukrep ocenjuje ločeno, za izračun skupnega števila točk operacije oz. prispevka k merilu javnega razpisa pa se posamezen ukrep ponderira z utežmi glede na delež upravičenih stroškov ukrepa v primerjavi s celotnimi upravičenimi stroški operacije. Pri vnosu podatkov in izračunu točk se vrednosti zaokrožujejo na dve decimalki, pri čemer se vrednosti od 0 do 4 zaokrožijo navzdol, vrednosti od 5 do 9 pa navzgor. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (JR EKP UTM 2025) 37 Število točk se izračuna po formuli: Pri tem je: Oznaka ukrepa = 1, 2, …, n On: ocena ukrepa Vn: neto znesek priznanih upravičenih stroškov ukrepa v kategorijah gradnja nepremičnin in opredmetena osnovna sredstva Vo: skupni neto znesek priznanih upravičenih stroškov operacije v kategorijah gradnja nepremičnin in opredmetena osnovna sredstva Oo: ocena operacije Najvišje možno število točk je 100. Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na seznamu vlog za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike. Za uvrstitev na seznam vlog za sofinanciranje mora popolna in pravočasna vloga za posamezno operacijo, ki izpolnjuje pogoje za ugotavljanje upravičenosti, na podlagi meril za ocenjevanje doseči najmanj 10 točk, sicer se zavrne. V primeru, da bo v fazi ocenjevanja več pravočasnih in popolnih vlog doseglo enako število točk, bo imela prednost pri izboru oz. razvrstitvi na seznam potrjenih vlog vsakokrat vloga vlagatelja z višjo vrednostjo priznanih upravičenih stroškov. V primeru, da bo več pravočasnih in popolnih vlog doseglo enako število točk in hkrati imelo enako vrednost priznanih upravičenih stroškov, bo imela prednost pri izboru oz. razvrstitvi na seznam potrjenih vlog vsakokrat vloga občine z višjim številom prebivalcev po uradnih statistikah Statističnega urada Republike Slovenije za drugo polletje 202417. V kolikor bo višina razpoložljivih sredstev za vse vloge na seznamu vlog za sofinanciranje presežena, se sredstva dodeljujejo vlogam po vrstnem redu na seznamu, vse do vključno vloge, za katero se še lahko dodelijo sredstva sofinanciranja. Vloge se potrjujejo in uvrščajo na končni seznam potrjenih vlog do porabe razpoložljivih sredstev. V kolikor del razpoložljivih sredstev na javnem razpisu ne zadošča za pokrivanje celotnega zneska sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge, ki bi bila po doseženem številu točk zadnja po vrsti upravičena do sofinanciranja, bo ministrstvo pozvalo vlagatelja dotične vloge k soglasju za znižano vrednost sofinanciranja z jamstvom zagotovitve ostalih virov za izvedbo operacije.

Vse pravočasne in formalno popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse splošne in posebne pogoje za ugotavljanje upravičenosti posameznega oz. vseh ukrepov/podukrepov, ki je/so predmet operacije, se uvrstijo v nadaljnji postopek ocenjevanja vlog, kjer se na podlagi meril za ocenjevanje izvede točkovanje vlog. V kolikor eden ali več ukrepov/podukrepov, ki je/so predmet operacije, ne izpolnjuje/jo katerega izmed splošnih ali posebnih pogojev, se vloga zavrne in se je ne oceni. Na podlagi točkovanja se vloge razvrstijo na seznam vlog za sofinanciranje po tem javnem razpisu. Vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za ugotavljanje upravičenosti, se bodo presojale in točkovale na podlagi v nadaljevanju navedenih meril za ocenjevanje vlog. Ocenjevanje vlog po merilih se izvaja na podlagi predložene investicijske dokumentacije in projektne dokumentacije. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidna ustrezna projektna rešitev (v grafični in tekstualni obliki), v investicijski dokumentaciji pa podana utemeljitev, ki omogoča oceno vloge po merilih (vključno z referenco na dokument, poglavje in stran). Če za posamezno merilo vlagatelj ne poda ustrezne utemeljitve in pripadajočih dokazil, se vloga pri tem merilu oceni z 0 točk. Merila za ukrep »celovita preureditev ulic in cest« Merila za ukrep »celovita preureditev ulic in cest« MeriloŠtevilo točk Merilo Število točk Površina namenske površine za uporabo motornega prometa je, glede na prejšnje stanje, zmanjšana za: več kot 40 %: 20 točknad 30 in do vključno 40 %: 15 točknad 20 in do vključno 30 %: 10 točknad 10 in do vključno 20 %: 5 točkdo vključno 10 %: 0 točk20; 15; 10; 5 ali 0 Površina namenske površine za uporabo motornega prometa je, glede na prejšnje stanje, zmanjšana za: več kot 40 %: 20 točk nad 30 in do vključno 40 %: 15 točk nad 20 in do vključno 30 %: 10 točk nad 10 in do vključno 20 %: 5 točk do vključno 10 %: 0 točk 20; 15; 10; 5 ali 0 Delež površin za motoriziran promet, za katere izvedba ni predvidena v asfaltu, znaša: več kot 40 %: 20 točknad 30 in do vključno 40 %: 15 točknad 20 in do vključno 30 %: 10 točknad 10 in do vključno 20 %: 5 točkdo vključno 10 %: 0 točk20; 15; 10; 5 ali 0 Delež površin za motoriziran promet, za katere izvedba ni predvidena v asfaltu, znaša: več kot 40 %: 20 točk nad 30 in do vključno 40 %: 15 točk nad 20 in do vključno 30 %: 10 točk nad 10 in do vključno 20 %: 5 točk do vključno 10 %: 0 točk 20; 15; 10; 5 ali 0 Celovita prenova ulic in cest se izvaja na ulici, na kateri je število vozil na dan: nad 3.000: 10 točkod vključno 1.500 do vključno 3.000: 5 točkpod 1.500: 0 točk10; 5 ali 0 Celovita prenova ulic in cest se izvaja na ulici, na kateri je število vozil na dan: nad 3.000: 10 točk od vključno 1.500 do vključno 3.000: 5 točk pod 1.500: 0 točk 10; 5 ali 0 Število ukrepov umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih znaša – skladno z dolžino odseka ulice/ceste: v povprečju najmanj 1 ukrep na 50 m dolžine: 10 točkv povprečju najmanj 1 ukrep na 100 m dolžine: 5 točkv povprečju manj kot 1 ukrep na 100 m dolžine: 0 točk10; 5 ali 0 Število ukrepov umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih znaša – skladno z dolžino odseka ulice/ceste: v povprečju najmanj 1 ukrep na 50 m dolžine: 10 točk v povprečju najmanj 1 ukrep na 100 m dolžine: 5 točk v povprečju manj kot 1 ukrep na 100 m dolžine: 0 točk 10; 5 ali 0 Dolžina ulice/ceste, ki se ureja, znaša: nad 200 m: 20 točknad 150 do vključno 200 m: 10 točknad 100 do vključno 150 m: 5 točkdo vključno 100 m: 0 točk20; 10; 5 ali 0 Dolžina ulice/ceste, ki se ureja, znaša: nad 200 m: 20 točk nad 150 do vključno 200 m: 10 točk nad 100 do vključno 150 m: 5 točk do vključno 100 m: 0 točk 20; 10; 5 ali 0 Operacija ohranja oz. predvideva zeleno zasaditev z drevesi, ki niso cepljena na višino. Dodatno operacija načrtuje: umestitev zelenih otokov površine vsaj 10 m2 z velikostjo sadilne jame vsaj 12 m3 z zasaditvijo različnih rastlinskih vrst (drevesa obsega vsaj 20 cm in grmovnice, pri čemer mora vsak otok vsebovati vsaj eno drevo in talno ozelenitev) in obvezno ohranitvijo obstoječih zdravih odraslih dreves in načrtovan sistem odvodnjavanja meteornih vod v substrat. Zeleni otoki morajo obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 20 točkzeleno zasaditev različnih drevesnih vrst in/ali vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 10 točkzeleno zasaditev različnih vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 5 % površin znotraj meje obdelave projekta: 5 točkoperacija ne izpolnjuje merila oz. ga izpolnjuje samo delno: 0 točkZa ocenjevanje vloge po tem merilu morajo biti zgornji elementi razvidni iz opisa v projektni ali investicijski dokumentaciji, hkrati pa morajo biti v projektantskem popisu del s predračunom vključene ustrezne postavke. Deleži površin ozelenitve se izkazujejo z grafičnim prikazom zelenih površin in tabelo s kvadraturo skupnih površin v mejah obdelave projekta in kvadraturo zelenih površin. Grafični prikaz mora biti vključen v projektno ali investicijsko dokumentacijo.20; 10; 5 ali 0 Operacija ohranja oz. predvideva zeleno zasaditev z drevesi, ki niso cepljena na višino. Dodatno operacija načrtuje: umestitev zelenih otokov površine vsaj 10 m2 z velikostjo sadilne jame vsaj 12 m3 z zasaditvijo različnih rastlinskih vrst (drevesa obsega vsaj 20 cm in grmovnice, pri čemer mora vsak otok vsebovati vsaj eno drevo in talno ozelenitev) in obvezno ohranitvijo obstoječih zdravih odraslih dreves in načrtovan sistem odvodnjavanja meteornih vod v substrat. Zeleni otoki morajo obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 20 točk zeleno zasaditev različnih drevesnih vrst in/ali vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 10 točk zeleno zasaditev različnih vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 5 % površin znotraj meje obdelave projekta: 5 točk operacija ne izpolnjuje merila oz. ga izpolnjuje samo delno: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu morajo biti zgornji elementi razvidni iz opisa v projektni ali investicijski dokumentaciji, hkrati pa morajo biti v projektantskem popisu del s predračunom vključene ustrezne postavke. Deleži površin ozelenitve se izkazujejo z grafičnim prikazom zelenih površin in tabelo s kvadraturo skupnih površin v mejah obdelave projekta in kvadraturo zelenih površin. Grafični prikaz mora biti vključen v projektno ali investicijsko dokumentacijo. 20; 10; 5 ali 0 Merila za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« Merila za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)« MeriloŠtevilo točk Merilo Število točk Postaja/postajališče omogoča neposredne prestope med različnimi storitvami prevoza: 2 različna podsistema (železniški in medkrajevni, železniški in mestni, medkrajevni in mestni potniški promet, pri čemer je razdalja za prestop največ 200 m): 20 točk1 podsistem z omogočenim prestopom na sistem izposoje javnih koles (pri čemer je razdalja za prestop največ 50 m): 10 točkpostaja/postajališče ne omogoča prestopov med različnimi storitvami prevoza: 0 točk20; 10 ali 0 Postaja/postajališče omogoča neposredne prestope med različnimi storitvami prevoza: 2 različna podsistema (železniški in medkrajevni, železniški in mestni, medkrajevni in mestni potniški promet, pri čemer je razdalja za prestop največ 200 m): 20 točk 1 podsistem z omogočenim prestopom na sistem izposoje javnih koles (pri čemer je razdalja za prestop največ 50 m): 10 točk postaja/postajališče ne omogoča prestopov med različnimi storitvami prevoza: 0 točk 20; 10 ali 0 Število parov voženj na dan z avtobusne postaje/postajališča: nad 23: 20 točknad 15 in do vključno 23: 10 točknad 8 in do vključno 15: 5 točkdo vključno 8: 0 točkZa ocenjevanje vloge po tem merilu mora vlagatelj k vlogi priložiti dokazilo o številu parov voženj rednega linijskega prometa na dan z avtobusne postaje/postajališča. Za medkrajevni linijski potniški promet mora vlagatelj dokazilo pridobiti od Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o.20; 10; 5 ali 0 Število parov voženj na dan z avtobusne postaje/postajališča: nad 23: 20 točk nad 15 in do vključno 23: 10 točk nad 8 in do vključno 15: 5 točk do vključno 8: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora vlagatelj k vlogi priložiti dokazilo o številu parov voženj rednega linijskega prometa na dan z avtobusne postaje/postajališča. Za medkrajevni linijski potniški promet mora vlagatelj dokazilo pridobiti od Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o. 20; 10; 5 ali 0 a) Omejitev hitrosti mimo avtobusnega postajališča znaša: do vključno 20 km/h: 20 točk30 km/h: 15 točk40 km/h: 5 točk50 km/h ali več: 0 točkb) Omejitev hitrosti na območju avtobusne postaje znaša: do vključno 20 km/h: 20 točk30 km/h: 15 točk20; 15; 5 ali 0 a) Omejitev hitrosti mimo avtobusnega postajališča znaša: do vključno 20 km/h: 20 točk 30 km/h: 15 točk 40 km/h: 5 točk 50 km/h ali več: 0 točk b) Omejitev hitrosti na območju avtobusne postaje znaša: do vključno 20 km/h: 20 točk 30 km/h: 15 točk 20; 15; 5 ali 0 Urejenost javnega prostora v okolici postaje/postajališča: projekt vključuje načrt arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture.20 ali 0 Urejenost javnega prostora v okolici postaje/postajališča: projekt vključuje načrt arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture. 20 ali 0 a) Avtobusno postajališče predvideva sredinski ločilni otok ob oznaki postajališče, ki onemogoča prehitevanje avtobusa v času njegove ustavitve. b) Peroni avtobusne postaje niso neposredno ob javni cesti. 10 ali 0 a) Avtobusno postajališče predvideva sredinski ločilni otok ob oznaki postajališče, ki onemogoča prehitevanje avtobusa v času njegove ustavitve. b) Peroni avtobusne postaje niso neposredno ob javni cesti. 10 ali 0 Predvideno je obveščanje potnikov o prihodu avtobusov v realnem času na elektronskem prikazovalniku na postaji/postajališču.10 ali 0 Predvideno je obveščanje potnikov o prihodu avtobusov v realnem času na elektronskem prikazovalniku na postaji/postajališču. 10 ali 0 Merila za ukrep »infrastruktura za pešce« Merila za ukrep »infrastruktura za pešce« MerilaŠtevilo točk

v točki 9.5 »Ocenjevanje vlog« peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na seznamu vlog za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike ter s sredstvi Podnebnega sklada.«.

raznolikosti in vključenosti, 2. ter podaljšanja roka za oddajo vlog, kar bi prispevalo k bolj premišljenim in kakovostno pripravljenim vlogam. Odgovor: Ad 1) Nacionalne smernice za infrastrukturo za hojo, ki jih je leta 2022 izdalo ministrstvo, določajo dimenzioniranje površine za pešce tako, da je mogoča hoja vštric, kar znaša minimalno 1,60 m svetle širine. Smernice sodijo med pravne in druge podlage za izvedbo javnega razpisa, zato je pogoj minimalna širina usklajen z določilom iz navedenih smernic. Postavitev klopi in ozelenjevanje površin, ki zagotavlja osenčenost površin za pešce, sta merili na javnem razpisu, ki vplivata na oceno kvalitete projekta in ne izločata projektov. Merila, kot jih določa predmetni javni razpis, so podlaga za izboljšanje kakovosti, privlačnosti in udobnosti infrastrukture za pešce. Ad 2) Pogoj minimalno število koles na postajo se nam zdi smiseln in ostaja šest priklopnih mest. Šest mest v skladu s priporočili o polovični zasedenosti priklopov na terminalu pomeni, da naj bi bili v povprečju zasedeni trije priklopi, trije pa prosti za priklop koles. Ad 3) Merila za posamezne ukrepe so namenjena oceni kvalitete prijavljenih projektov in ne izločanju projektov. Menimo, da je potencial za večjo uporabo koles iz sistemov izposoje javnih Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 17 / 19 koles večji v mestih in regijah, ki zagotavljajo tudi varne kolesarske povezave med terminali, zato merilo ocenjujemo kot primerno. Ad 4) Glejte odgovor na vprašanje št. 65, Ad) 2. Ad 5) Merilo ocenjuje kvaliteto projekta (novih terminalov v sistemu), ki je del vloge za sofinanciranje in izpolni pogoje javnega razpisa za ta ukrep. V kolikor bi v ocenjevanje kvalitete projekta vključili vse že obstoječe terminale sistema, bi preverjali tudi izpolnjevanje pogojev tega javnega razpisa. Ad 6) V kolikor se v predlogu sklicujete na pogoj širina kolesarskih površin za ukrep »infrastruktura za kolesarje – kolesarske povezave« so odstopanja od normalnih širin možna v okviru izjem, ki so navedene v samem pogoju. Ob tem usmerjamo tudi na dodatna pojasnila v odgovoru št. 47 (2. krog – objavljeno 8. 7. 2025), odgovor št. 8 (1. krog – objavljeno 13. 6. 2025) in odgovor št. 79, Ad 2) v tem sklopu odgovorov. Če pa se sklicujete na pogoj lokacija za ukrep »infrastruktura za kolesarje – sistem izposoje javnih koles«, pa za obstoječo namensko infrastrukturo ob novem terminalu niso zahtevani normalni standardi. Ad 7) V zvezi z Obrazcem št. 6 in Obrazcem št. 7 pojasnjujemo, da okviru predmetnega javnega razpisa izdelava kakršnih koli elaboratov ni zahtevana. Poglavje 8.4 Zagotavljanje odpornosti infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe predmetnega javnega razpisa določa, da mora vlagatelj pripraviti oceno krepitve podnebne odpornosti infrastrukture z vidika blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja na podnebne spremembe v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027. Vlagatelj v ta namen le izpolni obrazec (Obrazec št. 7: Ocena krepitve podnebne odpornosti infrastrukture), ki vključuje tudi podpisano Izjavo o krepitvi podnebne odpornosti in podporno dokumentacijo, in vse skupaj priloži k vlogi. Dodatno poglavje 8.3 Skladnost z »načelom, da se ne škoduje bistveno« predmetnega javnega razpisa določa, da mora vlagatelj pripraviti oceno skladnosti operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno«, tako da le izpolni obrazec (Obrazec št. 6: Ocena skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno«), in sicer v skladu s Smernicami organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, in ga priloži k vlogi. Ad 8) V zvezi s predlogom podaljšanja prvega roka za oddajo vlog na javni razpis pojasnjujemo, da takšne spremembe javnega razpisa trenutno niso predvidene. 81. VPRAŠANJE, PREJETO: 8. 8. 2025; 14:44 Glede na to, da je za projekt s katerim bi se prijavili na JR že pridobljeno GD predvidevamo da ni potrebno priložiti: - Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oz. pravica graditi in - Dovoljenja in soglasja nosilcev urejanja prostora - mnenjedajalci podajo soglasje, da je projektna dokumentacija za obravnavani projekt skladna s predpisi iz pristojnosti posameznega mnenjedajalca (npr. vodovod, kanalizacija, toplovod, telekomunikacije, ipd.). Saj je to razvidno iz GD – če tega ne bi bilo potem GD ne bi dobili. Prosimo za odgovor. Odgovor: Ne glede na to, da je omenjeno razvidno iz gradbenega dovoljenja, poglavje 6.1 Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti predmetnega javnega razpisa določa, da pogoja, ki jih navajate v vprašanju, predstavljata splošna pogoja za ugotavljanje upravičenosti. V primeru, da Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 18 / 19 izpolnjevanje pogojev ob oddaji vloge ni izkazano z zahtevanimi dokumenti, vloga ni formalno popolna. 82. VPRAŠANJE, PREJETO: 9. 8. 2025; 16:20 Pri izpolnjevanju obrazca 1 _ Opis operacije podatkov o ukrepih JR UTM 2025 niso odklenjena vse celice za vnos podatkov. Prosimo za objavo obrazca, kjer bodo odklenjene vse celice, kjer je potrebno izpolniti podatke, Odgovor: Nova verzija Obrazca št. 1 je ustrezno nadomeščena na spletni strani, kjer se nahaja razpisna dokumentacija. Vse celice, ki jih morajo izpolniti vlagatelji, so odklenjene. 83. VPRAŠANJE, PREJETO: 11. 8. 2025; 7:40 V okviru priprave prijave na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti za obdobje 2023–2029, načrtujemo vzpostavitev sistema izposoje javnih koles na območju Občine XY v povezavi z XY. Gre za pomemben korak k spodbujanju trajnostnih oblik mobilnosti, zmanjševanju emisij CO₂ ter izboljšanju povezljivosti z javnim potniškim prometom. Za potrebe oblikovanja kakovostne projektne vloge in izdelave projektne dokumentacije smo identificirali več predlaganih lokacij za postavitev postaj za izposojo koles. Lokacije smo izbrali na podlagi dostopnosti, bližine javnega potniškega prometa, prometne varnosti in možnosti vključitve v širšo kolesarsko infrastrukturo. Pomagali smo si z zemljevidom Kolesarskih poti v XY regiji, ki jo je zasnovala XY /…/. Vljudno vas prosimo, da kot pristojno ministrstvo preverite ustreznost predlaganih lokacij (če ustrezajo pogoju kakovostne kolesarske povezave) ter nam sporočite morebitne pripombe, priporočila ali pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi projekta. Drugo merilo opredeljuje točkovanje glede na, citiram: ''Delež krajev, kjer se ukrep izvaja v okviru operacije, v katerih je najmanj ena postaja javnega sistema izposoje koles načrtovana na glavnem večmodalnem vozlišču (…razdalija ne presega 50m…)'' Kot konzorcij občin nas zanima, ali se pri tem merilu kot »kraj« upošteva celotna občina kot ena enota, ali pa se vrednoti vsako naselje posebej? /…/ Odgovor: Pojasnjujemo, da posameznih projektov v fazi podajanja odgovorov na vprašanja ne komentiramo, saj je zastavljanje vprašanj namenjeno postavljanju splošnih vprašanj v zvezi s tolmačenjem razpisne dokumentacije, ne pa preverjanju hipotetičnih dejstev za konkretno (bodočo) vlogo. Kraj je posamezno naselje v občini in ne cela občina. Če gre za naselje, ki ima le eno avtobusno postajališče, to predstavlja »glavno večmodalno vozlišče«, v kolikor je postaj/postajališč več, je glavno tisto, ki ima odpravljenih največ potnikov. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 19 / 19 84. VPRAŠANJE, PREJETO: 11. 8. 2025; 14:24 Ali je za namen informiranja in obveščanja javnosti o projektih EKP možno uporabiti rezultate študentskega natečaja, ki so objavljeni v katalogu natečajnih rešitev? Odgovor: Namen študentskega natečaja, katerega rezultate najdete v katalogu natečajnih rešitev, je prav spodbujanje inovativnih in izvedljivih rešitev za označevanje tovrstnih projektov. Med njimi je tudi projekt »Zanka«, ki je prejel priznanje in predstavlja odličen primer enostavne in praktične izvedbe. Zato vam zelo priporočamo, da pri označevanju razmislite o uporabi rešitev iz tega natečaja, saj so bile razvite prav z namenom, da nudijo kakovostne in uporabne pristope. Za več informacij vam prilagamo povezavo do kataloga natečajnih rešitev: TUKAJ Prav tako priporočamo ogled članka, ki podrobneje predstavi natečaj in njegove rezultate: Fakulteta za arhitekturo - Objava rezultatov študentskega natečaja.

raznolikosti in vključenosti, 2. ter podaljšanja roka za oddajo vlog, kar bi prispevalo k bolj premišljenim in kakovostno pripravljenim vlogam. Odgovor: Ad 1) Nacionalne smernice za infrastrukturo za hojo, ki jih je leta 2022 izdalo ministrstvo, določajo dimenzioniranje površine za pešce tako, da je mogoča hoja vštric, kar znaša minimalno 1,60 m svetle širine. Smernice sodijo med pravne in druge podlage za izvedbo javnega razpisa, zato je pogoj minimalna širina usklajen z določilom iz navedenih smernic. Postavitev klopi in ozelenjevanje površin, ki zagotavlja osenčenost površin za pešce, sta merili na javnem razpisu, ki vplivata na oceno kvalitete projekta in ne izločata projektov. Merila, kot jih določa predmetni javni razpis, so podlaga za izboljšanje kakovosti, privlačnosti in udobnosti infrastrukture za pešce. Ad 2) Pogoj minimalno število koles na postajo se nam zdi smiseln in ostaja šest priklopnih mest. Šest mest v skladu s priporočili o polovični zasedenosti priklopov na terminalu pomeni, da naj bi bili v povprečju zasedeni trije priklopi, trije pa prosti za priklop koles. Ad 3) Merila za posamezne ukrepe so namenjena oceni kvalitete prijavljenih projektov in ne izločanju projektov. Menimo, da je potencial za večjo uporabo koles iz sistemov izposoje javnih koles večji v mestih in regijah, ki zagotavljajo tudi varne kolesarske povezave med terminali, zato merilo ocenjujemo kot primerno. Ad 4) Glejte odgovor na vprašanje št. 65, Ad) 2. Ad 5) Merilo ocenjuje kvaliteto projekta (novih terminalov v sistemu), ki je del vloge za sofinanciranje in izpolni pogoje javnega razpisa za ta ukrep. V kolikor bi v ocenjevanje kvalitete projekta vključili vse že obstoječe terminale sistema, bi preverjali tudi izpolnjevanje pogojev tega javnega razpisa. Ad 6) V kolikor se v predlogu sklicujete na pogoj širina kolesarskih površin za ukrep »infrastruktura za kolesarje – kolesarske povezave« so odstopanja od normalnih širin možna v okviru izjem, ki so navedene v samem pogoju. Ob tem usmerjamo tudi na dodatna pojasnila v odgovoru št. 47 (2. krog – objavljeno 8. 7. 2025), odgovor št. 8 (1. krog – objavljeno 13. 6. 2025) in odgovor št. 79, Ad 2) v tem sklopu odgovorov. Če pa se sklicujete na pogoj lokacija za ukrep »infrastruktura za kolesarje – sistem izposoje javnih koles«, pa za obstoječo namensko infrastrukturo ob novem terminalu niso zahtevani normalni standardi. Ad 7) V zvezi z Obrazcem št. 6 in Obrazcem št. 7 pojasnjujemo, da okviru predmetnega javnega razpisa izdelava kakršnih koli elaboratov ni zahtevana. Poglavje 8.4 Zagotavljanje odpornosti infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe predmetnega javnega razpisa določa, da mora vlagatelj pripraviti oceno krepitve podnebne odpornosti infrastrukture z vidika blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja na podnebne spremembe v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027. Vlagatelj v ta namen le izpolni obrazec (Obrazec št. 7: Ocena krepitve podnebne odpornosti infrastrukture), ki vključuje tudi podpisano Izjavo o krepitvi podnebne odpornosti in podporno dokumentacijo, in vse skupaj priloži k vlogi. Dodatno poglavje 8.3 Skladnost z »načelom, da se ne škoduje bistveno« predmetnega javnega razpisa določa, da mora vlagatelj pripraviti oceno skladnosti operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno«, tako da le izpolni obrazec (Obrazec št. 6: Ocena skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno«), in sicer v skladu s Smernicami organa upravljanja za Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 32 / 19 uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, in ga priloži k vlogi. Ad 8) V zvezi s predlogom podaljšanja prvega roka za oddajo vlog na javni razpis pojasnjujemo, da takšne spremembe javnega razpisa trenutno niso predvidene. 81. VPRAŠANJE, PREJETO: 8. 8. 2025; 14:44 Glede na to, da je za projekt s katerim bi se prijavili na JR že pridobljeno GD predvidevamo da ni potrebno priložiti: - Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oz. pravica graditi in - Dovoljenja in soglasja nosilcev urejanja prostora - mnenjedajalci podajo soglasje, da je projektna dokumentacija za obravnavani projekt skladna s predpisi iz pristojnosti posameznega mnenjedajalca (npr. vodovod, kanalizacija, toplovod, telekomunikacije, ipd.). Saj je to razvidno iz GD – če tega ne bi bilo potem GD ne bi dobili. Prosimo za odgovor. Odgovor: Ne glede na to, da je omenjeno razvidno iz gradbenega dovoljenja, poglavje 6.1 Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti predmetnega javnega razpisa določa, da pogoja, ki jih navajate v vprašanju, predstavljata splošna pogoja za ugotavljanje upravičenosti. V primeru, da izpolnjevanje pogojev ob oddaji vloge ni izkazano z zahtevanimi dokumenti, vloga ni formalno popolna. 82. VPRAŠANJE, PREJETO: 9. 8. 2025; 16:20 Pri izpolnjevanju obrazca 1 _ Opis operacije podatkov o ukrepih JR UTM 2025 niso odklenjena vse celice za vnos podatkov. Prosimo za objavo obrazca, kjer bodo odklenjene vse celice, kjer je potrebno izpolniti podatke, Odgovor: Nova verzija Obrazca št. 1 je ustrezno nadomeščena na spletni strani, kjer se nahaja razpisna dokumentacija. Vse celice, ki jih morajo izpolniti vlagatelji, so odklenjene. 83. VPRAŠANJE, PREJETO: 11. 8. 2025; 7:40 V okviru priprave prijave na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti za obdobje 2023–2029, načrtujemo vzpostavitev sistema izposoje javnih koles na območju Občine XY v povezavi z XY. Gre za pomemben korak k spodbujanju trajnostnih oblik mobilnosti, zmanjševanju emisij CO₂ ter izboljšanju povezljivosti z javnim potniškim prometom. Za potrebe oblikovanja kakovostne projektne vloge in izdelave projektne dokumentacije smo identificirali več predlaganih lokacij za postavitev postaj za izposojo koles. Lokacije smo izbrali na podlagi dostopnosti, bližine javnega potniškega prometa, prometne varnosti in možnosti vključitve v širšo kolesarsko infrastrukturo. Pomagali smo si z zemljevidom Kolesarskih poti v XY regiji, ki jo je zasnovala XY /…/. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 33 / 19 Vljudno vas prosimo, da kot pristojno ministrstvo preverite ustreznost predlaganih lokacij (če ustrezajo pogoju kakovostne kolesarske povezave) ter nam sporočite morebitne pripombe, priporočila ali pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi projekta. Drugo merilo opredeljuje točkovanje glede na, citiram: ''Delež krajev, kjer se ukrep izvaja v okviru operacije, v katerih je najmanj ena postaja javnega sistema izposoje koles načrtovana na glavnem večmodalnem vozlišču (…razdalija ne presega 50m…)'' Kot konzorcij občin nas zanima, ali se pri tem merilu kot »kraj« upošteva celotna občina kot ena enota, ali pa se vrednoti vsako naselje posebej? /…/ Odgovor: Pojasnjujemo, da posameznih projektov v fazi podajanja odgovorov na vprašanja ne komentiramo, saj je zastavljanje vprašanj namenjeno postavljanju splošnih vprašanj v zvezi s tolmačenjem razpisne dokumentacije, ne pa preverjanju hipotetičnih dejstev za konkretno (bodočo) vlogo. Kraj je posamezno naselje v občini in ne cela občina. Če gre za naselje, ki ima le eno avtobusno postajališče, to predstavlja »glavno večmodalno vozlišče«, v kolikor je postaj/postajališč več, je glavno tisto, ki ima odpravljenih največ potnikov. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 2 / 10 84. VPRAŠANJE, Prejeto: 11. 8. 2025; 14:24 Ali je za namen informiranja in obveščanja javnosti o projektih EKP možno uporabiti rezultate študentskega natečaja, ki so objavljeni v katalogu natečajnih rešitev? Odgovor: Namen študentskega natečaja, katerega rezultate najdete v katalogu natečajnih rešitev, je prav spodbujanje inovativnih in izvedljivih rešitev za označevanje tovrstnih projektov. Med njimi je tudi projekt »Zanka«, ki je prejel priznanje in predstavlja odličen primer enostavne in praktične izvedbe. Zato vam zelo priporočamo, da pri označevanju razmislite o uporabi rešitev iz tega natečaja, saj so bile razvite prav z namenom, da nudijo kakovostne in uporabne pristope. Za več informacij vam prilagamo povezavo do kataloga natečajnih rešitev: TUKAJ Prav tako priporočamo ogled članka, ki podrobneje predstavi natečaj in njegove rezultate: Fakulteta za arhitekturo - Objava rezultatov študentskega natečaja. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 3 / 10 JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) VPRAŠANJA IN ODGOVORI OBJAVA: 12. 9. 2025 – 4. krog Odgovori so podani izključno na zastavljena vprašanja, pri čemer vseh dejstev ne poznamo. Zastavljanje vprašanj je namenjeno postavljanju splošnih vprašanj v zvezi s tolmačenjem razpisne dokumentacije, ne pa preverjanju hipotetičnih dejstev za konkretno (bodočo) vlogo. Strokovna komisija za vodenje postopka na predmetnem javnem razpisu bo prejete vloge obravnavala izključno na podlagi predloženih listin v oddani vlogi in javno dostopnih informacij, ki jih bo preverjala v vseh fazah izvajanja javnega razpisa. 85. VPRAŠANJE, PREJETO: 11. 8. 2025; 15:56 Pri točki 9.3 Merila za ukrep »infrastruktura za pešce« bi imel naslednji vprašanji glede zasaditve dreves: 1. Pri drugi alineji se navaja, da mora biti zelena zasaditev vsaj 10% površin znotraj meje obdelave projekta. Tu me zanima na kakšen način se tu ovrednoti teh 10%? Če se poleg pločnika izvede drevored z drevesi, ki imajo stebla fi 8-10 cm in so na razmaku cca 10 m me zanima kolikšna kvadratura zelene zasaditve se lahko pri tem upošteva na posamično drevo oz. na kakšen način se določajo te površine? 2. Zanima me kaj se bo gledalo kot območje obdelave objekta za določanje faktorja zasaditve? Samo površine, ki se uredijo za pešce in ureditev cestišča ob pločniku (se pravi asfaltirane površine) ali tudi vse zelene površine (berme, jarki, brežine,...), ki se urejajo zaradi gradnje pločnika? Odgovor: Ad 1) Kot kvadratura površin z zeleno zasaditvijo so se upošteva talne površine, ki niso tlakovane, ampak ozelenjene in na katerih so zasajene grmovnice in/ali drevesa, in ne tlakovana oziroma asfaltirana površina pod drevesi. Ad 2) Za določanje deleža zasaditve se upošteva vse površine znotraj meje obdelave projekta. Kot zelena zasaditev pri merilu ne štejejo tehnične površine (berme, jarki, brežine,...), ki so le zatravljene. Če tehnične površine predvidevajo zeleno zasaditev skladno z merilom (najmanj Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 4 / 10 različne vrste grmovnic in ohranitev obstoječih odraslih dreves) znotraj meje obdelave projekta, se le te lahko upoštevajo pri faktorju zasaditve. 86. VPRAŠANJE; Prejeto:12. 8. 21025; 07:54 Vezano na razpis JR EKP UTM 2025 nas zanima, če se območje skupnega prometnega prostora smatra kot del kolesarske povezave (doseganje zveznosti)? Namreč Pravilnik o kolesarskih površinah določa souporabo prometnega pasu in se veže na 9. člen pravilnika, ki omogoča souporabo glede na PLDP in hitrost vožnje. Odgovor: Odsek javne ceste, ki ima določen prometni režim Območje skupnega prometnega prostora (prometni znak 2445) in ima tudi ustrezno prometno ureditev območja (razpisni pogoji), izpolnjuje pogoj za zveznost kolesarske povezave v Konceptu kolesarske povezave. 87. VPRAŠANJE, PREJETO: 12. 8. 2025; 12:46 1. Občina namerava območje starega mestnega jedra zapreti za promet. Koncept arhitekturne prenove mestnega trga temelji na preplastitvi tlaka s površino iz granitnih kock in umestitvijo novih prostorskih akcentov iz svetlega litega teraca. Trg se obravnava kot enovit prostor namenjen pešcu v primarni in prometu v sekundarni vlogi kot »shared space«. Urejen bo omejen promet, namenjen dostavi in kratkotrajnemu parkiranju. Postavil se bo prometni znak območje skupnega prometnega prostora z omejitvijo hitrosti na 20 km/h. Na začetku in koncu se ulica zapre s potopnimi stebrički. Zanima nas, na kateri ukrep se prijavimo ali Ukrep 1: Celovita preureditev ulic in cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti ali Ukrep 3: Infrastruktura za pešce? 2. Občina ima izdelan PZI (za investicijo, ki se bo izvajala kot dela v javno korist in gradbeno dovoljenje ni potrebno) in nanj pridobljena vsa potrebna dovoljenja in soglasja/mnenje nosilcev urejanja prostora. Ker je projekt iz leta 2021 je nekaterim dovoljenjem in soglasjem/mnenjem nosilcev urejanja prostora veljavnost potekla. Načeloma jih nosilci urejanja prostora niti ne podaljšujejo, v kolikor ni spremembe v prostoru. Ali takšna dovoljenja in soglasja/mnenje nosilcev urejanja prostora zadoščajo? Odgovor: Ad 1) Če projektna dokumentacija in prometna signalizacija označuje prometni režim »skupni prometni prostor«, se tak ukrep prijavi kot Ukrep 1: Celovita preureditev ulic in cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti. Ad 2) Za ukrep/-e, ki je/so predmet operacije, morajo biti pridobljena vsa soglasja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora v skladu z zakonodajo. V primeru, da je pridobljenim dovoljenjem in soglasjem/mnenjem nosilcev urejanja prostora veljavnost potekla in ob predpostavki, da se projekt ni spremenil, mora investitor pred pričetkom gradnje preveriti veljavnost že pridobljenih dovoljenj in mnenj/soglasij ter po potrebi pridobiti nova. 88. VPRAŠANJE, PREJETO: 12. 8. 2025; 14:11 Na občini X načrtujemo rekonstrukcijo glavne avtobusne postaje. Ocenjena vrednost investicije znaša približno 500.000 €. V sklopu investicije bi uredili varni dostop za pešce in kolesarje, prehode za pešce, ter varne dovoze za avtobuse. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 5 / 10 Prosimo za informacijo, ali je takšen projekt upravičen za prijavo na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti (JR EKP UTM 2025), ter ali se rekonstrukcija glavne avtobusne postaje uvršča med upravičene ukrepe znotraj razpisa? Odgovor: Pojasnjujemo, da posameznih projektov v fazi podajanja odgovorov na vprašanja ne komentiramo, saj je zastavljanje vprašanj namenjeno postavljanju splošnih vprašanj v zvezi s tolmačenjem razpisne dokumentacije, ne pa preverjanju hipotetičnih dejstev za konkretno (bodočo) vlogo. Projekt je/bo upravičen do sofinanciranja, če izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje za ukrep, ki ga nameravate prijaviti. Rekonstrukcija glavne avtobusne postaje je upravičen ukrep do sofinanciranja na tem javnem razpisu v okviru ukrepa »ureditev namenskih površin za JPP«, podukrep gradnja in/ali rekonstrukcija avtobusnih postaj JPP. 89. VPRAŠANJE, PREJETO: 13. 8. 2025; 10:40 Občina se želi prijaviti na JR – podukrep 7.4.3 z nadgradnjo sistema izposoje javnih koles. Predvidena je postavitev dveh novih postajališč in nakup električnih mestnih koles. 1. Kakšen je največji odmik od »obstoječe kakovostne kolesarske povezave«, ki je še dovoljen za postavitev postajališč? Namreč postaje želimo postaviti ob večjih generatorjih prometa (šola, trg) in s tem zmanjšati motorni promet, vzpostavljena kolesarska povezava pa pripelje do roba naselja (del državnega kolesarskega omrežja). 2. Občina ima DGD in popis stroškov za zadevno investicijo pripravljen s strani investitorja. Ali je v tem primeru vseeno potrebno naročiti in priložiti PZI? 3. Ali varen dostop do parkirišča za kolesa (podukrep 7.4.2) pomeni enako zahtevo kot v podukrepu 7.4.3 – umeščenost ob obstoječi kolesarski povezavi? Odgovor: Ad 1) Glejte odgovor na vprašanje št. 65 Ad) 2 (3. krog - objavljeno 20. 8. 2025), odgovor na vprašanje št. 26 Ad) 5 (1. krog - objavljeno 13. 6. 2025) in odgovor na vprašanje št. 79 Ad 2) (3 krog - objavljeno 20. 8. 2025). Ad 2) Dokumentacija na ravni DGD projekta zadostuje. Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 4 Ad) 1 (1. krog - objavljeno 13. 6. 2025). Ad 3) Da, in skladno s podanimi pojasnili v odgovorih na vprašanja št. 26 Ad) 5 (1. krog - objavljeno 13. 6. 2025) in št. 79 Ad 2) (3. krog - objavljeno 20. 8. 2025.) 90. VPRAŠANJE, PREJETO: 17. 8. 2025; 16:58 V okviru projekta XX pridobivamo skupno gradbeno dovoljenje (enovit DGD). Projekt vključuje ukrepe, ki so predmet sofinanciranja iz dveh različnih virov: - razpis DRR za Zelena infrastruktura (ZI) - razpis Trajnostna mobilnost (UTM). JR EKP UTM 2025 med merili ocenjevanja spodbuja tudi ohranjanje obstoječih dreves in zasaditev novih, kar prinaša dodatne točke. V sklopu projekta bomo ohranili in zasadili nova drevesa, vendar je ta del financiran iz razpisa ZI. Ali se ti ukrepi, čeprav financirani iz razpisa ZI, vseeno upoštevajo pri dodeljevanju dodatnih točk po merilih razpisa UTM? Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 6 / 10 Odgovor: Da. Opozarjamo tudi na jasno razločevanje posameznih stroškov v popisih del s stroškovno oceno projektanta po virih sofinanciranja. 91. VPRAŠANJE, Prejeto:17. 8. 2025; 21:42 V zvezi z razpisom JR EKP UTM 2025 vas prosim za pojasnilo: 1. Kaj se zgodi, če ministrstvo v fazi ocenjevanja, še pred odobritvijo prijave, ugotovi, da je določen strošek neupravičen ter se posledično spremeni višina upravičenih stroškov in višina sofinanciranja? 2. Ali se v takšnem primeru prijava izloči iz nadaljnjega postopka ali ministrstvo sorazmerno zmanjša višino sofinanciranja za ta strošek, pri čemer preostanek stroška krije vlagatelj? 3. V razpisnem besedilu je navedeno, da se dokazovanje upravičenosti stroškov izvaja v fazi administrativnega preverjanja upravičenosti stroškov in da mora v primeru neupravičenih stroškov upravičenec zagotoviti financiranje iz lastnih virov, pri čemer se neupravičeni stroški ne povrnejo. Ni pa jasno določeno, ali to v fazi ocenjevanja prijav (pred odobritvijo sredstev) vodi do izločitve prijave ali le do zmanjšanja sofinanciranja. Odgovor: Ob pregledu vlog se izvede preliminarni pregled upravičenosti stroškov. V kolikor se ugotovi, da je določen strošek v skladu z določili besedila javnega razpisa neupravičen, lahko ministrstvo zmanjša zaprošeni znesek sofinanciranja, pod pogojem, da so še vedno vsi pogoji za ugotavljanje upravičenosti izpolnjeni, namen in cilj operacije pa nespremenjena. Zmanjšani znesek sofinanciranja se navede v sklepu o izboru. Dokončna višina dodeljenih sredstev sofinanciranja se določi v okviru administrativnega preverjanja upravičenosti stroškov glede na izkazane in dokazane upravičene stroške v zahtevkih za izplačilo. Za vse neupravičene stroške mora vlagatelj oz. upravičenec zagotoviti lastne vire. Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 43 Ad) 8 (2. krog - objavljeno 8. 7. 2025). 92. VPRAŠANJE, PREJETO: 18. 8. 2025; 14:19 Vezano na javni razpis Ukrepi trajnostne mobilnosti (UTM), bi želeli prijaviti ureditev pešpoti - infrastruktura za pešce, brez površin za kolesarje v zgodovinskih prehodih v starem mestnem jedru. Prehodi ne potekajo ob cestah z voznimi pasovi za motorni promet in niso »pločnik«. Na podlagi vašega odgovora na vprašanje 20 razumemo, da projekt ne more pridobiti točk pri prvih dveh merilih. Zato vas prosimo za odgovore na vprašanja zastavljena spodaj: 1. Ali projekt lahko pridobi točke pri tretjem merilu, ki zadeva širino »pločnika«? 2. Površin za kolesarje ne bo. Predvidevamo, da ni mogoče pridobiti točk za četrto merilo, ki se nanaša na »fizično ločene površine za kolesarje«, kajne? 3. Zaradi ožine zgodovinskih prehodov ni mogoče zasaditi dreves, vendar so prehodi zaradi stavb večino dneva v senci. Prosimo za vaše mnenje, ali je glede izpolnjevanja kriterij in pridobitve točk smiselno, da se prijavimo na javni razpis? Odgovor: Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 7 / 10 Ad 1) Projekt, ki ne poteka ob javni cesti za motorni promet, se ocenjuje po merilu povprečna širina pločnika. Ad 2) Tak projekt se ne ocenjuje po merilu ločevanja površin za pešce od kolesarskih površin. Ad Ad 3) Merilo se nanaša na ohranjanje oz. zasaditev dreves. 93. VPRAŠANJE, Prejeto:20. 8. 2025; 13:06 Zastavljamo vprašanje, ki se nanaša na prečne ulice oz. gase. V sklopu projekta želimo poleg kolesarskih povezav za pešce in kolesarje prijaviti tudi ureditev prečnih ulic. Prosim za odgovor pod kateri ukrep spada ureditev prečne ulice? Sedaj je ena prečna ulica namenjena motoriziranemu prometu, ostale so namenjene samo površinam za pešce. V projektu se predvideva ukinitev motoriziranega prometa v 1 ulici, ostale ostajajo in jih preurejamo iz vidika privlačnosti, udobja, varnosti. Torej zanima nas, ali znotraj ukrepa »celovita preureditev ulic in cest« ali infrastruktura za pešce! Odgovor: Glede na vaše vprašanje razumemo, bo prometni režim na ulici po izvedbi projekta Območje za pešce (prometni znak 2423), ki ga prijavite pod ukrep Infrastruktura za pešce. V kolikor načrtujete kombiniran projekt (v skupni vlogi), v katerem boste imeli različne ureditve, se izpolnjevanje pogojev in ocenjevanje vloge izvaja za posamezno ulico/odsek. 94. VPRAŠANJE, PREJETO: 20. 8. 2025; 17:06 V zvezi s 6. točko iz 80. VPRAŠANJA, PREJETO: 8. 8. 2025; 13:43, ki pravi »Prav tako želimo opozoriti… …Zato bi bilo smiselno razmisliti o večji fleksibilnosti pri definiranju »kakovostne kolesarske povezave«, ki bi upoštevala tehnične omejitve lokalnih cest oz. bi definicija vključevala tudi cesto z manj kot 2.000 vozili povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP) in cesto, ustrezno označeno s talnimi piktogrami za kolesarje (souporaba prometne površine ali »sharrow«).« Ste v drugem odstavku odgovora Ad 6) pojasnili: »Če pa se sklicujete na pogoj lokacija za ukrep »infrastruktura za kolesarje – sistem izposoje javnih koles«, pa za obstoječo namensko infrastrukturo ob novem terminalu niso zahtevani normalni standardi.« Pojasnila na zastavljeno vprašanje žal ne razumemo, zato bi prosili za dodatno razlago, torej, ali se označbe s talnimi piktogrami smatrajo kot ustrezne ali ne? Od tega je namreč odvisna uspešna prijava občine na javni razpis. Odgovor: Skladno s podanimi pojasnili v odgovorih na vprašanji št. 26 Ad) 5 (1. krog - objavljeno 13. 6. 2025) in št. 79 Ad 2) (3. krog - objavljeno 20. 8. 2025) se kot »kakovostna kolesarska povezava« pri pogoju lokacija za ukrep »Infrastruktura za kolesarje - Sistem izposoje javnih koles« upošteva: a) ločena/namenska kolesarska površina (kolesarska pot, kolesarska steza ali kolesarski pas, kolesarska cesta, površina za promet pešcev in kolesarjev), b) skupni prometni prostor, c) cesta z omejitvijo 30 km/h Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 8 / 10 d) ulica/cesta s PLDP pod 2.000 vozili na dan, na kateri so zarisane horizontalne oznake 5607 Souporaba prometnega pasu, znotraj naselij. Pogoj dodatno pojasni tudi odgovor na vprašanje št. 65 Ad) 2 (3. krog - objavljeno 20. 8. 2025). 95. VPRAŠANJE, Prejeto:22. 8. 2025; 10:56 Želimo pridobiti pojasnilo glede ukrepa za peš površine. Na voljo imamo Strateški načrt dostopnosti v občini, usklajen z vsemi ciljnimi skupinami in strokovnimi podlagami, ki določa, na katerih območjih občine se zagotavlja določena raven dostopnosti za različne oblike oviranosti. Na križišču državne ceste in lokalnega dovoza po predpisih ni obvezno urediti označenega prehoda za pešce, vendar ga z namenom povečanja varnosti pešcev kljub temu želimo izvesti. Zanima nas, ali so taktilne oznake na prehodu – kot poseben pogoj za peš površine – obvezne tudi v primeru, ko izvedba označenega prehoda po predpisih ni zahtevana in jih načrt dostopnosti za to lokacijo ne predvideva? Menimo, da bi izvedba taktilnih oznak, ki ne bi bila skladna z načrtom dostopnosti, lahko povzročila neusklajenost rešitev na terenu. Odgovor: Na podlagi izpolnjevanja pogojev, kot jih določa predmetni javni razpis, so projekti lahko upravičeni do sofinanciranja, ne glede na usmeritve strateških dokumentov v občini. Taktilne oznake morajo biti skladne s priročnikom »Z belo palico po mestu«. Če ima občina Strateški načrt dostopnosti, ki je skladen s priročnikom, velja strateški načrt. Če torej strateški načrt dostopnosti ne predvideva taktilnega vodenja na določeni lokaciji, se je treba držati strateškega načrta, kar pa naj bo v vlogi primerno dokumentirano. 96. VPRAŠANJE, PREJETO: 25. 8. 2025; 11:08 Občina X se pripravlja na prijavo na razpis za sofinanciranje ukrepov trajne mobilnosti v obdobju 2023–2029 in vas v zvezi s tem prosimo za pojasnilo glede potrebne dokumentacije, s katero prijavitelj izkazuje pravico graditi. Zanima nas: 1. Ali je za namen razpisa zadostna sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti ali pogodbe o nakupu zemljišča, ali pa mora biti pogodba tudi notarsko overjena? 2. Ali za izkazano pravico graditi zadošča že podpisano soglasje lastnika zemljišča, ali je potrebno predložiti dokazilo o sklenjenem pravnem poslu? Ker so navedena vprašanja bistvena za pravilno pripravo prijave in pravočasno izpolnitev razpisnih pogojev, vas prosimo za uradno stališče ministrstva. Odgovor: Ad 1) V skladu s pogoji za ugotavljanje upravičenosti ob oddaji vloge na JR EKP UTM 2025 kot dokazilo o izkazani pravici graditi zadostuje predložitev sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti ali pogodbe o nakupu zemljišča, tudi če še ni notarsko overjena. Iz pogodbe mora biti razvidno zemljiško-knjižno dovolilo o vpisu služnosti oz. lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ad 2) Zgolj s soglasjem lastnika zemljišča ne more biti izkazana pravica graditi, saj ne gre za pravni akt. Potrebno je predložiti drugo ustrezno dokazilo v skladu s pogoji za ugotavljanje upravičenosti. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 9 / 10 97. VPRAŠANJE, PREJETO: 25. 8. 2025; 14:48 Trenutno izvajamo rekonstrukcijo ceste z ureditvijo kolesarskega pasu in novogradnjo pločnika. Glede na vaš odgovor (št. 65) se bomo na razpis prijavili samo za ukrep infrastruktura za pešce. Ali lahko v tem primeru na razpisu uveljavljamo stroške zemeljskih del: izkopa za javno razsvetljavo in gradnjo odtočnih in zbirnih jaškov za odvodnjavanje? Seveda bi ti stroški komunalne infrastrukture predstavljali manj kot 50% priznanih upravičenih stroškov. V IP-u in izdanih situacijah gradbena dela, ki bi jih radi prijavili na ukrep infrastruktura za pešce, niso ločeno izkazana. Ali moramo novelirati IP, v katerem bodo razvidi upravičeni oz. neupravičeni stroški? Kako lahko na podlagi že izdanih situacij uveljavljamo upravičene stroške, saj v njih upravičeni stroški niso ločeno prikazani? Odgovor: Ad 1) Stroški zemeljskih del, ki vključujejo izkope za javno razsvetljavo ter gradnjo odtočnih in zbirnih jaškov za odvodnjavanje, so nujni za funkcionalnost osnovnih ukrepov sofinanciranih ukrepov in jih je kot take možno uveljavljati kot upravičene stroške projekta v okviru omejitev, določenih v razpisni dokumentaciji. Ad 2) Upravičeni in neupravičeni stroški so našteti v poglavju 5.4 Upravičeni stroški besedila javnega razpisa, kar je potrebno upoštevati pri pripravi investicijske in projektne dokumentacije. Delitev na upravičene in neupravičene stroške mora biti razvidna iz vsakokratne gradbene situacije. V primeru, da v že izdanih gradbenih situacijah upravičeni in neupravičeni stroški niso ločeni prikazano, priporočamo, da se postavke, ki se nanašajo na neupravičene stroške, ustrezno označi. 98. VPRAŠANJE, PREJETO: 27. 8. 2025; 14:28 Vljudno prosim za pojasnilo glede datuma izstavljanja zahtevkov v tekočem letu. V določilih JR in aplikaciji eJR je kot rok naveden 15.10. tekočega leta. V obrazcu 1 pa 15. 11. Odgovor: Za izdatke, nastale v okviru obdobja upravičenosti izdatkov, za katere bodo pravilni in popolni zahtevki za izplačilo izstavljeni najkasneje do 15. oktobra tekočega koledarskega leta, bodo sredstva sofinanciranja upravičencu praviloma izplačana v istem koledarskem letu, skladno s proračunskimi zmožnostmi. Obrazec 1 je bil ustrezno popravljen in objavljen na spletni strani javnega razpisa. Ob tem pojasnjujemo, da je vselej potrebno upoštevati besedilo javnega razpisa. 99. VPRAŠANJE, PREJETO: 28. 8. 2025; 14:58 Pod točko 7.1 Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa Celovita preureditev ulic in cest je v točki Parkiranje navedeno, da je izjemoma dovoljena vzpostavitev parkirnih površin za ustavljanje, dostavo in kratkotrajno parkiranje za ukrep uvedba skupnega prometnega prostora. Prosimo za pojasnilo kaj se šteje za kratkotrajno parkiranje po tem razpisu, kakšna je časovna omejitev ali so tudi druge omejitve? Odgovor: Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 10 / 10 Zakon o pravilih cestnega prometa v 68. členu definira kratkotrajno parkiranje. Razpis dovoljuje izjemo za kratkotrajno parkiranje le za podukrepa skupni prometni prostor in rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje in ne za druge možne podukrepe celovite preureditve ulic in cest. Nacionalne smernice za pripravo Načrtov izvajanja parkirnih politik priporočajo časovno omejitev parkiranja glede na namen parkirišča, medtem ko Zakon o pravilih cestnega prometa omejuje kratkotrajno parkiranje na največ dve uri. Za območja šol, kjer so parkirna mesta namenjena prihodu in odhodu otrok, je smiselna omejitev na 15 do 30 minut, kjer so parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje namenjena obiskovalcem oziroma strankam, pa je lahko primeren tudi čas omejitve na 60 ali celo 90 minut. Parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje so lahko plačljiva ali brezplačna, v obeh primerih pa se priporoča učinkovit nadzor, da ne prihaja do zlorab – dvakrat zaporedoma »kratkotrajno« parkirano isto vozilo. 100. VPRAŠANJE, PREJETO: 28. 8. 2025; 15:07 V točki 7.1.2 Posebni pogoji za podukrep "območje skupnega prostora", pod točko Parkiranje je navedeno, da površine za mirujoč promet ali ustavljanje so jasno označene in ne presega 5 % celotne površine. Prosimo za pojasnilo ali gre 5 % od parkirnih površin, površin za motorni promet ali vseh površin v projektu? Odgovor: Delež v višini 5 % se računa od vseh površin znotraj območja skupnega prometnega prostora. 101. VPRAŠANJE, PREJETO: 28. 8. 2025; 15:28 Zanima nas, se neposredni prestop med integriranim medkrajevnim in mestnim linijskim prevozom potnikov šteje za 2 različna podsistema? Odgovor: Integrirane medkrajevne linije so del podsistema mestnega potniškega prometa. Postajališče/postaja, na kateri je možen neposredni prestop med avtobusi mestnega potniškega prometa (kamor uvrščamo tudi integrirane medkrajevne linije, ki so vključene v mestni promet) in medkrajevnega javnega linijskega prevoza potnikov se šteje za dva različna podsistema. 102. VPRAŠANJE, PREJETO: 29. 8. 2025; 13:17 Občina X namerava na javni razpis z oznako JR EKP UTM 2025 prijaviti projekt izgradnje kolesarske povezave v okviru ukrepa »Infrastruktura za kolesarje – kolesarske povezave«. Pri pripravi dokumentacije oziroma pridobivanju zemljišč se nam je pojavilo naslednje vprašanje, na katerega vas prosimo za pojasnilo. Obrazložitev: Za izvedbo kolesarske povezave potrebujemo tudi del zemljišča, ki je v solasti dveh fizičnih oseb – eden od lastnikov prebiva v Srbiji, drugi pa v Združenih državah Amerike. Po večmesečnem iskanju smo uspeli vzpostaviti stik z obema. Lastnika sta pripravljena podpisati ustrezno pogodbo in predmetno zemljišče prodati. Težava nastaja pri notarski overitvi v tujini, saj lahko postopek traja več mesecev. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 11 / 10 Vprašanje: Ali zadostuje, da kot dokazilo o lastništvu oziroma o pravici graditi predložimo podpisano najemno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj petih let po zaključku operacije? V razpisni dokumentaciji, natančneje v točki 6.1 Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti ter v vašem odgovoru št. 18 na vprašanje, prejeto 22. 5. 2025, je namreč navedeno, da lahko vlagatelj pravico graditi izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, z najemno pogodbo ali s služnostno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj petih let po zaključku operacije. Odgovor: Da, lahko predložite podpisano najemno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj petih let po zaključku operacije. Iz pogodbe mora biti razvidno zemljiško-knjižno dovolilo o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo (npr. po izvedeni prodaji zemljišča). Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 96. 103. VPRAŠANJE, PREJETO: 29. 8. 2025; 14:01 Imel bi v zvezi z razpisom za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–202 naslednje vprašanje: Imamo gradbeno dovoljenje za avtobusno postajališče iz leta 2020 iz priložene grafike: Ker pa v javnem razpisu, piše, da stroški ureditve/gradnje parkirnih površin za motorna vozila niso upravičeni, razen izjem, ki so določene s posebnimi pogoji v poglavju 7 besedila javnega razpisa sprašujem. V Poglavju 7 pod avtobusnimi postajami, nisem našel nič v zvezi s parkiranjem. Nekaj parkirnih mest, ki je na tej grafiki se bo še zamenjalo s parkiriščem za kolesa. Tudi bo parkirišče služilo, kot nekakšen P+R center, ker bo lahko prestopil z avtomobila na kolo ali avtobus. Zanima me pod kašnimi pogoji ta parkirana mesta pašejo pod upravičene stroške? Odgovor: P+R parkirišča niso upravičen ukrep v tem javnem razpisu. Ravno tako niso upravičena parkirišča za motorna vozila v sklopu ukrepa “Ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)”. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 12 / 10 Vzpostavitev parkirnih mest za kolesa oz. postavitev varne kolesarnice ali individualnih boksov je lahko upravičen strošek v okviru ukrepa »Ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)«, če izpolni pogoje za podukrep »kolesarska infrastruktura - parkirišča za kolesa«. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) VPRAŠANJA IN ODGOVORI OBJAVA: 25. 9. 2025 – 5. krog Odgovori so podani izključno na zastavljena vprašanja, pri čemer vseh dejstev ne poznamo. Zastavljanje vprašanj je namenjeno postavljanju splošnih vprašanj v zvezi s tolmačenjem razpisne dokumentacije, ne pa preverjanju hipotetičnih dejstev za konkretno (bodočo) vlogo. Strokovna komisija za vodenje postopka na predmetnem javnem razpisu bo prejete vloge obravnavala izključno na podlagi predloženih listin v oddani vlogi in javno dostopnih informacij, ki jih bo preverjala v vseh fazah izvajanja javnega razpisa. 104. VPRAŠANJE, PREJETO: 2. 9. 2025; 07:20 V zvezi z JR UTM občino X zanima naslednje: Ali je za pridobitev vseh 20 točk za ukrepe pod merili 9.1 (str. 32 JR), vezane na zelene otoke, potrebno zasaditi le zelene otoke ali so lahko vmes tudi zelene površine? V kolikor so lahko vmes za vseh 20 točk tudi zelene površine nas zanima, kolikšen delež vseh zelenih površin morajo predstavljati zeleni otoki? Odgovor: Osnovni namen umeščanja zelenih otokov v prometne površine ob celovitih rekonstrukcijah ulic in cest je z izmeničnimi zelenimi otoki premišljeno kombinirati ukrepe umirjanje prometa (npr. lokalne zožitve, šikane, …) ter krajinsko obogatiti javni prostor ter vplivati na podnebno odpornost. Med zelenimi otoki so lahko tudi zelene površine, vendar morajo samo zeleni otoki, ki izpolnjujejo vse zahteve merila, obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta, da se projekt pri Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 13 / 10 tem merilu oceni z 20 točkami. Zelene površine, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev merila, se ne upoštevajo v teh 10 %. 105. VPRAŠANJE, PREJETO: 2. 9. 2025; 10:34 V zvezi z ukrepom 4: Infrastruktura za kolesarje − postavitev/nadgradnja postaj sistema izposoje javnih koles nas zanima, do kolikšnega števila koles na posamezno postajo smo lahko upravičeni? V razpisni dokumentaciji je navedeno, da mora imeti vsaka postaja najmanj 6 priklopnih mest, nikjer pa ni opredeljeno, koliko je lahko koles? Ali je število koles omejeno na polovico priklopnih mest? Ali pa je mogoče predvideti tudi večje število koles (enako priklopnim mestom ali celo večje), na primer z namenom zamenjave obstoječih starejših koles? Odgovor: Glejte odgovor na vprašanje št. 60 Ad 1) (3. krog – objavljeno 20. 8. 2025) 106. VPRAŠANJE, PREJETO: 3. 9. 2025; 09:45 Načrtujemo postavitev več parkirišč za kolesa v občinskem središču - na avtobusni postaji, v parku, ob šoli, ob občinski stavbi. Ali morajo vsa parkirišča za kolesa 100 % ustrezati merilom ali je dovolj le nekaj od njih, glede na smotrnost (vsa na večmodalnih vozliščih, vsa nadstrešnice, vsa postavljena na ukinjeno parkirno mesto). Prosimo za pojasnilo. Odgovor: Preverjanje izpolnjevanja pogojev in ocenjevanje merila se izvede za vsako posamezno lokacijo parkirišča za kolesa. Skladno s poglavjem 9.5 Ocenjevanje vlog predmetnega javnega razpisa se oceno posameznega ukrepa (parkirišča za kolesa) ponderira z utežmi glede na delež upravičenih stroškov ukrepa v primerjavi s celotnimi upravičenimi stroški operacije. 107. VPRAŠANJE, PREJETO: 3. 9. 2025; 14:09 Občina ima izdelana 2 PZI projekta, oba projekta sta na podlagi DIIP (faza IDZ) že uvrščena v NRP občinskega proračuna. Prvi projekt se nanaša na prenovo osrednjega trga v občinskem središču. Prenova trga zajema zaprtje dela trga za promet (ukine se vsa parkirna mesta, omogoči se le dostavo in dovoz stanovalcem preko potopnih stebričkov), del trga (ploščad) je bil že pred pričetkom prenove zaprt za promet. Ali so upravičeni stroški tudi za del, ki je bil zaprt za promet že pred prenovo? Drugi projekt se nanaša na prenovo šolske ulice, prva faza je v izvajanju, druga faza gre v izvedbo v naslednjem letu. Zaradi pomanjkanja prostora (obstoječa poselitev) se izvede enostranski pločnik širine 1,6m, doda se različne elemente za umirjanje prometa, ohrani se cona 30. Ali sta projekta primerna za prijavo? Ali ju lahko združimo v eno prijavo kot skupen projekt čeprav sta trenutno v veljavnem NRP kot dva ločena projekta uvrščena s posameznim DIIP? Odgovor: Pojasnjujemo, da posameznih projektov v fazi podajanja odgovorov na vprašanja ne komentiramo, saj je zastavljanje vprašanj namenjeno postavljanju splošnih vprašanj v zvezi s tolmačenjem razpisne dokumentacije, ne pa preverjanju hipotetičnih dejstev za konkretno Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 14 / 10 (bodočo) vlogo. Projekt je/bo upravičen do sofinanciranja, če izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje za ukrep, ki ga nameravate prijaviti. Obdobje upravičenih stroškov in izdatkov je določeno v poglavju 5.5 Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov predmetnega javnega razpisa. Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 3 Ad 3) (1. krog – objavljeno 13. 6. 2025) Oba projekta lahko združite v eno prijavo. 108. VPRAŠANJE, PREJETO: 3. 9. 2025; 14:58 Občina ima namen prijaviti gradnjo pločnika ob občinski cesti. Projekte smo naročili marca 2022, vse projektne pogoje prejeli poleti 2022, projektant je v mnenja projekt PZI poslal konec decembra 2022, vsa mnenja na projekt smo prejeli med januarjem in marcem 2023. Razpis določa minimalno širino pločnika 1,6m, mi imamo sprojektirano 1,5m in še za to se s težavo usklajujemo z lastniki zemljišč za soglasja za posege. Glede ba to da smo projekte naročili v začetku 2022, samo projektiranje pa vzame svoj čas ali je tak projekt upravičen do sofinanciranja. Bolj smiselno bi bilo določilo, ki bi omejevalo datum naročila dokumentacije kot pa datum pridobitve mnenj na projekt saj vemo, da lahko pridobivanje posameznih pogojev in mnenj traja tudi po več mesecev pa investitor na to ne more vplivati. Odgovor: Izjema minimalne širine 1,5 m velja za projekte, za katere je projektiranje zaključeno, vsa potrebna dovoljenja in soglasja pa pridobljena do 1. 1. 2023. 109. VPRAŠANJE, PREJETO: 3. 9. 2025; 16:32 Vezano na javni razpis UTM bi prosili za odgovora na spodnji dve vprašanji: Ali so površine prenovljenega trga, po katerih trenutno poteka motoriziran promet, po prenovi pa bodo delno namenjene gostinskemu lokalu kot letni vrt, upravičene do sofinanciranja. Če niso upravičene, ali jih uvrstimo med neupravičene stroške. Ali v tem primeru ne potrebujemo izračuna finančne vrzeli pri izdelavi investicijske dokumentacije (predvideni prihodki od najema)? Ali je tudi za neupravičene dele projekta treba priložiti dokazila o pravici graditi (služnostna pogodba, dokazilo o lastništvu ipd.)? Odgovor: V primeru, da je neupravičeni del dejansko del operacije (tj. del vloge) in je v investicijski dokumentaciji tudi prikazan in obračunan v celotni vrednosti operacije, se celotna CBA analiza (vključno z izračunom finančne vrzeli) računa na ravni celotne operacije (tj. upravičeni in neupravičeni del). Pri izračunu finančne vrzeli je vselej potrebno navesti višino dejanskih upravičenih stroškov in celotne investicijske stroške, prihodke ter stroške obratovanja. Na podlagi ustreznega izračuna finančne vrzeli lahko šele določimo, ali prihodki vplivajo na višino sofinanciranja operacije. Za neupravičene dele projekta dokazil o pravici graditi ni potrebno priložiti. Pri čemer pa opozarjamo, da mora investitor vselej ravnati v skladu z gradbeno zakonodajo in pravico graditi pridobiti za vsa zadevna zemljišča. Če neurejena pravica graditi vpliva na uspešno dokončanje Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 15 / 10 celotne operacije (tj. tudi na upravičen del), je to lahko razlog za vračilo že odobrenih sredstev sofinanciranja. Površine namenjene vrtovom gostinskih lokalov se ne upoštevajo v površine, ki izpolnjujejo pogoje, zato se jih pri preverjanju izpolnjevanja pogojev in oceni projekta po merilih ne upošteva. 110. VPRAŠANJE, PREJETO: 4. 9. 2025; 11:42 Imamo vprašanje k javnemu razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029. Na razpis, konkretneje na 1. ukrep bi radi prijavili 3. fazo projekta, kot je predstavljena na spodnji sliki. Občina XY je v okviru drugih razpisov že pridobila nepovratna sredstva za izgradnjo 2. faze (rumeno), ki bo v naravi predstavljala parkirišča, ki jih bo občina umaknila iz centra (vijoličnega dela) in s tem manjšala prometno obremenjenost centra. Ali z vidika razpisa to pomeni, da je izgradnja 2. faze projekta v konfliktu z razpisnimi pogoji v točki, ki omenja, da je za ukrep 1 obvezna ukinitev vseh parkirišč na/ob ulici. Torej, trenutno parkirišč (Faza 2 - rumeno) še ni, bodo pa zgrajena predvidoma v letu 2026-2027. Faza 2 ni predmet prijave na Javni razpis. Ali se lahko na projekt prijavimo z fazo 3? Odgovor: Ukinitev parkirišč se preverja znotraj meje obdelave prijavljenega projekta, pri čemer mora ukrep obsegati celovito prenovo ulice, ne le njenega dela. Ker gre v prikazanem primeru (faza 2) za Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 16 / 10 ureditev samostojnega parkirišča izven ulice (parkirišče ima uvoz/izvoz z ulice, posamezna parkirna mesta pa niso dostopna neposredno z ulice), se to ne šteje kot del uličnega prostora. Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 46 (2. krog – objavljeno 8. 7. 2025). 111. VPRAŠANJE, PREJETO: 8. 9. 2025; 11:14 Smo občina, ki bi se želela prijaviti na javni razpis, podukrep Celovita preureditev ulic in cest. Eden izmed posebnih pogojev zahteva, da se morajo pogoji za pešce in kolesarje ter JPP izboljšati. Želeli bi izvesti investicijo na ulici po kateri JPP ne poteka. Ali je do sofinanciranja upravičena investicija na ulici, kjer JPP ne poteka (in tudi v prihodnje JPP tam ne bo potekal), seveda ob predpostavki, da se vsi ostali pogoji izpolnjujejo. Odgovor: V kolikor po ulici trenutno ne poteka linija JPP, izboljšanje za JPP ni zahtevano. Se pa z izboljšanjem pogojev za kolesarje in pešce na tej ulici izboljša pogoje in varnost dostopa do postajališč JPP na drugih ulicah. 112. VPRAŠANJE, PREJETO: 9. 9. 2025; 8:31 1. Lepo prosim za vašo usmeritev glede prijave projekta XY na JRUTM. Občina je pogodbeni partner z DRSI pri rekonstrukciji državne ceste. Po sofinancerskem sporazumu Občina sofinancira izgradnjo kolesarke in pločnika, DRSI pa ureditev ceste. Na podlagi pogodbe o sofinanciranju in Aneksa k pogodbi o sofinanciranju je določeno, da na podlagi 62. in 95. člena Zakona o cestah, po končni izgradnji v skladu s sporazumom, občina prevzame celotno investicijo v upravljanje in vzdrževanje. Prosimo za pojasnilo ali je pri dokazovanju lastništva dovolj pogodba o sofinanciranju z DRSI ter citiranje Zakona o cesti. 2. Poleg navedenega, prosimo za odgovor ali lahko mnenje na PZI dokumentacijo v primeru XX projekta oddamo v času dopolnitev? Odgovor: Ad 1) V primeru, da je Republika Slovenija lastnik zadevnih nepremičnin državne ceste, ki so v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo, potem sklenjena pogodba o sofinanciranju med Direkcijo RS za infrastrukturo in občino zadostuje kot dokazilo o lastninski pravici zadevnih nepremičnin. V nasprotnem primeru je treba predložiti druga ustrezna dokazila, ki izkazujejo lastništvo oz. pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah v skladu z določbami predmetnega javnega razpisa. Ad 2) V skladu s poglavjem 11.2 Dopolnjevanje vlog predmetnega javnega razpisa je dopolnjevanje vlog namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov, ki so zahtevani za izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje upravičenosti ob izteku roka za oddajo vloge na javni razpis. 113. VPRAŠANJE, PREJETO: 10. 9. 2025; 08:27 Razvojna agencija XX nudi podporo občinam iz lokalnega okolja pri pripravi in oddaji prijavnih vlog za javne razpise ipd. V okviru JR EKP UTM 2025 se nam je postavilo vprašanje na katerega vljudno prosimo za odgovor: Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) 17 / 10 (a) Ali je v fazi prijave projekta na izbrani JR, za investicije višje od 500.000,00 EUR, dovolj pripravljen in potrjen DIIP (IP se pripravi kasneje v procesu izvedbe investicije in pred pričetkom del), ali je prijavi potrebno priložiti tudi pripravljen in potrjen IP. Odgovor: V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) je za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 EUR potrebno izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program, kar je treba priložiti ob oddaji vloge. 114. VPRAŠANJE, PREJETO: 10. 9. 2025; 10:10 Občina XXX pripravlja vlogo za preureditev ceste (zožanje voznega pasa, znižanje hitrosti, kolesarski pas, pločnik ter zelene površine), ki povezuje dve naselji, v dolžini približno 2 km. Cesta je kategorizirana kot lokalna cesta, kar je potrjeno s sprejetim odlokom o kategorizaciji občinskih cest. Za navedeno cesto je izdano soglasje s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in je vpisana v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI). V zemljiški knjigi pa je kot lastnica še vedno vpisana Republika Slovenija. Za izvedbo predvidenih ukrepov gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj gre za vzdrževalna dela v javno korist. Vljudno prosimo za pojasnilo, ali je investicija upravičena do sofinanciranja v sklopu JR UTM? Odgovor: Investicija bo upravičena do sofinanciranja, če izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje za ukrep(-e), ki ga (jih) nameravate prijaviti, ter se uvrsti med projekte, ki so na podlagi ocene (točkovanja) vključeni v izbor projektov za sofinanciranje. V kolikor se vprašanje nanaša na splošni pogoj Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oz. pravice graditi vas napotujemo na odgovore na vprašanja št.: - 19 in 34 (1. krog – objavljeno 13. 6. 2025), - 64 (3. krog – objavljeno 20. 8. 2025), - 96 (4. krog – objavljeno 12. 9. 2025), - 112 v tem krogu. 115. VPRAŠANJE, PREJETO: 11. 9. 2025; 13:33 Vezano na JR EKP UTM 2025 in splošne pogoje za ugotavljanje upravičenosti (gradbeno dovoljenje) nas zanima sledeče: 1. Če vlogi priložimo gradbeno dovoljenje, ki še ni pravnomočno, ali je potem dokazovanje pravnomočnosti lahko predmet dopolnitve vloge?